Blaž Lesnik
Boštjan Smole
Tanja Dominko
p. mag. Branko Cestnik (foto: Jože Bartolj)
p. mag. Branko Cestnik

Cestnik: Totalitarni režim potrebuje nedolžne žrtve, kakor zidar potrebuje opeko

28.08.2019, 07:52 Rok Mihevc

23. avgust, vseevropski dan spomina na žrtve, je bil osrednja tema tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«, v kateri smo gostili klarinetinca in blogerja, p. Branka Cestnika. Dotaknili smo se tudi slovesnosti v Prekmurju, vloge ženske v Cerkvi ter požarov v Amazoniji.

23. avgust zahteva drugačno optiko na žrtve

Evropejci smo bili nacionalno in imperialistično kdaj sprti, kdo bo imel kakšen kos sveta zase, je uvodoma dejal Cestnik. Na koncu pa smo bili tudi ideološko sprti. »Ta naša sprtost pogojuje pogled na zgodovino, vsak jo interpretira svojemu idejnemu, svetovno-nazorskemu, ideološkemu polju ustrezno. 23. avgust pa zahteva drugačno optiko na žrtve.«

Žrtve Auschwitza, Frankolovega, Hude jame so žrtve iste človeške hudobije

Nekdo, ki je bil po krivici ubit v Auschwitzu, nekdo, ki so ga obesili na Frankolovem, nekdo, ki so ga živega zazidali v Hudo jamo, to so vse žrtve iste človeške hudobije. In vse te žrtve imajo enako dostojanstvo. Ko ocenjujemo velike ideološke sisteme, jih moramo ocenjevati z očmi žrtev in tem izreči pieteto in zadoščenje, ki ga v tem življenju niso imele. Da ga imajo vsaj v našem civilnem spominu. In če smo verni, da jih izročamo Bogu.

Ko pozabiš na žrtve, odvržeš Kristusa, podaljšuješ njihovo žaljenje

Ljudje se izogibamo žrvam, hočemo zgladiti stvari, gledati z drugega zornega kota, zato pozabljamo na njih. Nemški teolog Johan Baptist Metz pravi, da vsi sistemi težijo k pozabi žrtvam in s tem implicitno pozabljajo Kristusa, ki je alfa žrtev, velika žrtev. Ko ti te male žrtve, vsakdanje uboge ljudi, ki so jih sistemi uničili, vržeš iz spomina, pohodiš, postaviš v kot in se jih nočeš spominjati, z njimi vred odvržeš Kristusa. Zato je spomin na žrtve pomemben, to je nekaj kristološkega, da žrtve dvigneš iz pozabe. Če pozabljaš na žrtev, je ne vidiš, podaljšuješ žaljenje žrtve. Slovenec, ki nič ne ve o žrtvah komunizma pri nas, podaljšuje žaljenje teh žrtev. Ko noče vedeti o žrtvah, dvakratno podalšuje njihovo žaljenje.

Kaj lahko Slovenci storimo, da bi mistiko zla presegli?

»S pojmom mistika zla mislim na strahotne demonske režime, ki so raznih vrst, tudi kapitalizem zna biti takšen. Režim svoj uspeh dosega preko nedolžnih žrtev. Že na začetku človeštva se je pojavilo žrtvovanje ljudi k Bogovom, v smislu, če želiš zagotoviti blagor, zdravje, srečo, uspeh, mora nekdo nedolžen umreti. Ta demonska logika zna biti v ljudeh in teh sistemih. Ko ustvarjajo nedolžne žrtve na podzavestni način, težijo k darovanju demonov,« se je Cestnik izrazil v antičnem jeziku.

Nedolžne žrtve so davek režima hudiču

»Iščejo blagoslov demonov in da bi ga pridobili potrebujejo toliko in toliko nedolžnih žrtev. Totalitarnim režimom se nedolžne žrtve ne zgodijo tako, kot se zgodi zvin gležna, ko greš v hrib. Režimi potrebujejo nedolžne žrtve zase, da zgradijo svojo mračnost in demonskost, kakor zidar potrebuje opeko, da zgradi hišo. Te nedolžne žrtve so davek hudiču. Režim plača ta davek, da pride do oblasti, skuša zaživeti in vlada ljudem. To mistiko zla moramo prepoznati in se ji znati odreči, kajti želja po oblasti je v človeku tako močna, da bi še hudiču dušo prodal, samo da bi dosegal to oblast.«


 

 

Oddajo je pripravil in vodil Jože Bartolj.

 

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Spoznanje več

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša na prostem (photo: Rok Mihevc) Sveta maša na prostem (photo: Rok Mihevc)

Priporočilo škofov: Svete maše naj bodo na prostem

Omejitev združevanja na javnih površinah s 500 na 50 ljudi vpliva tudi na delovanje Katoliške cerkve. Nova oziroma posodobljena pravila so zato posredovali tudi slovenski škofje. Objavljamo jih v ...

Novomašniki 2020 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2020 (photo: Rok Mihevc)

Spoznajte letošnje novomašnike

V Sloveniji bomo letos imeli sedem novomašnikov. To so: Anže Cunk, Martin Leban, Tilen Oberwalder Zupanc, Janez Potisek in Matej Rus iz ljubljanske nadškofije, Blaž Franko iz novomeške škofije in ...