Helena Jaklitsch na Poletnih srečanjih pod lipo o slovenskih beguncih
| 12.08.2019, 13:09 Rok Mihevc
»Kar ošpice dobim, ko primerjajo slovenske begunce po drugi svetovni vojni z današnjimi migranti«. Tako je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch odgovorila na vprašanje, kako gleda na interpretirane izraze o begunstvu. Prav ta tema je njej še posebej blizu, saj je napisala knjigo »Slovenski begunci v taboriščih v Italiji«. O knjigi je spregovorila tudi na poletnih srečanjih pod lipo, ki jih pripravlja Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič.
Dr. Helena Jaklitsch je zelo dejavna v svoji stroki, je zgodovinarka, tudi članica društev in organizacij, ki se ukvarjajo z zdomstvom in zamejstvom. Prihaja iz kočevarske družine, zato o begunski temi govori še s posebnim čutom. »Ti ljudje, kako so bili to globoko narodno zavedni ljudje. Ta ljubezen do slovenstva, kulture, domovine, jezika, to izseva iz vsakega zvezka, ki sem ga dobila v svoje roke v zadnijh desetih letih, ko to zbiram.«
Tudi danes je vse aktualnejša tema begunstvo in migrantstvo in prav ti besedi se po mnenju Jaklitscheve prevečkrat napačno interpretirata. »Po pravici povem, mogoče bom malo groba, ampak dobim ošpice, ko govorijo o migrantih in samo ko govorijo o teh, ki zdaj prihajajo, se spomnijo naših slovenskih beguncev po drugi svetovni vojni. Nikoli prej v ta javni slovenski prostor jih ni predstavljal. Zdaj, ko prihajajo novi migranti, se pa spominjo in vedno znova pokažejo s prstom »tudi naši begunci so šli po svetu in so jih drugi ljudje lepo sprejeli«.
Kot pravi, jo to boli, saj gre za krivično razlaganje dveh različnih svetov. »Ker nekaj je tisto življenje takrat in nekaj je danes. Seveda je tragično za vse, ki morajo reševati svoja življenja in se umikajo. To sem hotela povedati, ker se mi zdi velika krivica do slovenskih beguncev po drugi svetovni vojni.«
Poletna srečanja pod lipo se bodo sklenila jutri, ko bodo v pogovoru z naslovom »Živeto Slovenstvo« sodelovali svetovno priznana operna pevca Marko in Bernarda Fink ter profesor ekonomije Andrej Fink, vsi rojeni v družini slovenske politične emigracije v Argentini.
