Radio Ognjišče
Blaž LesnikBlaž Lesnik
Mark GazvodaMark Gazvoda
Alen SalihovićAlen Salihović
Politični komentator Peter Gregorčič (foto: Daniel Novakovič/STA)
Politični komentator Peter Gregorčič | (foto: Daniel Novakovič/STA)

Gibanje Svoboda razpada, Ljubljano čaka izjemno zahteven mandat

Slovenija | Rok Mihevc

Lokalne volitve so prinesle več presenečenj, predvsem v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Politični analitik Peter Gregorčič v povolilnem komentarju opozarja na težave Gibanja Svoboda, oslabljeno podporo nekaterim dosedanjim županom in pomen močnih lokalnih političnih mrež. Posebno pozornost namenja drugemu krogu županskih volitev v prestolnici, kjer se bosta pomerila Zoran Janković in Luka Mesec.

Višja volilna udeležba kaže na prebujanje volivcev

Eno prvih pomembnejših sporočil letošnjih lokalnih volitev je po Gregorčičevem mnenju večja volilna udeležba. Ta je po delnih podatkih na državni ravni presegla 50 odstotkov, kar je več kot na lokalnih volitvah leta 2022. Gre za nadaljevanje trenda večje volilne aktivnosti, ki ga je bilo mogoče opaziti tudi na referendumih in državnozborskih volitvah, ocenjuje. »Volivke in volivci se vendarle prebujajo in se zavedajo svoje vloge, ki jo imajo v demokratični družbi.« 

Razhajanja znotraj stranke Gibanje Svoboda

Največ pozornosti je naš sogovornik namenil dogajanju v Ljubljani, kjer se je dolgoletni župan Zoran Janković prvič po dvajsetih letih znašel pred drugim krogom županskih volitev. Njegov protikandidat bo Luka Mesec iz Levice. Po Gregorčičevem mnenju je ljubljanski volilni večer razkril predvsem notranja razhajanja v Gibanju Svoboda. Opozoril je na posamezne predstavnike stranke, ki so se pojavili v volilnih štabih drugih kandidatov, medtem ko je kandidat Svobode Klemen Boštjančič doživel izrazit volilni poraz. Izpostavil je tudi odsotnost predsednika stranke Roberta Goloba v Boštjančičevem volilnem štabu. 

Dogajanje razume kot znamenje resnih organizacijskih in vodstvenih težav. Ocenjuje, da bi morala stranka, če želi okrepiti svojo politično prihodnost, razmisliti o izrednem kongresu in novem vodstvu.

Ljubljanski mandat bo izjemno zahteven

Uspeh Luke Mesca pa pojasnjuje s pojavom taktičnega glasovanja. Mesec se je po njegovi oceni tudi dovolj zgodaj predstavil kot alternativa Jankoviću in tako pridobil tudi del volivcev zunaj tradicionalnega kroga podpornikov Levice. Vendar Gregorčič opozarja, da bo drugi krog povsem nova preizkušnja. Ključno vprašanje bo, kako bodo ravnali volivci drugih kandidatov in koliko se jih bo ponovno odpravilo na volišča. »Ljubljana potrebuje spremembo, v vsakem primeru pa bo naslednji mandat izjemno zahteven.« 

Pri tem spomni še na spremenjena razmerja moči v 45-članskem mestnem svetu. Po delnih neuradnih rezultatih je Lista Zorana Jankovića osvojila 13 mandatov, Gibanje Svoboda pa štiri. Skupaj bi to pomenilo 17 svetnikov, kar je premalo za večino, ki zahteva najmanj 23 glasov. Janković bi zato moral za sprejemanje odločitev iskati dodatne politične dogovore.

Bi izvolitev Mesca oslabila Levico?

Gregorčič meni, da bi se tudi Luka Mesec ob morebitni izvolitvi soočil z velikimi izzivi. Po njegovem mnenju bo imel vsak prihodnji župan po Jankoviću zahtevno nalogo, saj bo moral prevzeti vodenje mesta po dveh desetletjih izrazito osebnostno zaznamovanega županovanja. 

Ob tem odpira tudi vprašanje prihodnosti Levice. Mesec je eden njenih najbolj prepoznavnih predstavnikov, zato Gregorčič ocenjuje, da bi njegov odhod na županski položaj lahko pomembno vplival na delovanje stranke na državni ravni. Spomnil je na obdobje, ko je vodenje Levice prevzela Asta Vrečko, in izrazil oceno, da stranka brez Mesčeve osrednje vloge težje ohranja svojo politično prepoznavnost.

Za razplet drugega kroga bosta po njegovem pomembni tudi stališči kandidatov do dveh odmevnih ljubljanskih projektov, kanala C0 in načrtovane sežigalnice odpadkov. Gregorčič meni, da bi moral Mesec do obeh projektov jasno predstaviti svoje stališče, če želi pridobiti podporo volivcev, ki dosedanjemu županu nasprotujejo tudi zaradi teh vprašanj.

Kranj: zemljišče za pravoslavno cerkev in poraz dosedanjega župana

Med večjimi presenečenji lokalnih volitev je bil tudi razplet v Kranju. Dosedanji župan Matjaž Rakovec iz SD se ni uvrstil v drugi krog. Po delnih neuradnih rezultatih sta bila uspešnejša Janez Černe in Irena Dolenc. Gregorčič ocenjuje, da je k Rakovčevemu neuspehu pomembno prispevala predvolilna polemika o dogovarjanju glede občinskega zemljišča za gradnjo pravoslavne cerkve. Ob tem je poudaril, da sama gradnja verskega objekta ni sporna, saj imajo verniki pravico do prostorov za versko življenje. Pomembno pa je, da postopki potekajo pregledno in zakonito.

Po njegovi oceni je dogajanje vplivalo tudi na podporo strankama SD in Resni.ca. Slednja je v Kranju izgubila večino dosedanjih svetniških mandatov in po začasnih podatkih na državni ravni osvojila le en mandat v občinskih svetih. Gregorčič v tem vidi opozorilo, da prepoznavnost posamezne stranke na državni ravni še ne zagotavlja uspeha na lokalnih volitvah.

V Mariboru volilci znova premešali karte

Zanimiv razplet so prinesle tudi volitve v Mariboru, kjer dosedanji župan Saša Arsenovič ni ponovno kandidiral. V drugi krog sta se uvrstila Matevž Frangež in Bor Greiner. Gregorčič je ob mariborski tekmi opozoril na nevarnost, da kandidati svojo izvolitev razumejo kot samoumevno.

Po njegovi oceni lahko pretirana samozavest in neustrezen odnos do volivcev odločilno vplivata na volilni rezultat. Mariborski razplet zato razume tudi kot sporočilo, da si je treba zaupanje občanov pridobiti z odnosom in konkretnim delom.

SDS z močno terensko mrežo, lokalne liste ostajajo pomembne

Gregorčič je ob koncu komentiral še uspeh SDS, ki je med parlamentarnimi strankami osvojila največ županskih položajev in mandatov v občinskih svetih. Po začasnih podatkih je stranka osvojila približno 670 svetniških mandatov, kar Gregorčič pripisuje njeni dolgoletni in razvejani terenski organiziranosti. A ob tem opozarja, da lokalnih rezultatov ni mogoče neposredno preslikati na državnozborske volitve. Na občinski ravni namreč pogosto prevladajo drugačna merila: kakovost lokalne infrastrukture, dostopnost storitev, razvoj kraja in neposreden odnos med kandidati ter občani.

Prav zato ostajajo zelo uspešni samostojni kandidati in lokalne liste. Tudi letos je bilo med izvoljenimi župani največ tistih, ki so kandidirali s podporo volivcev. Gregorčič je ob tem spomnil na izjavo kranjske kandidatke za županjo, da na občinski ravni ni levih in desnih, saj je treba predvsem skrbeti za potrebe prebivalcev.

Slovenija

VIDEOTEKA

  • Duhovnik Marijan Markežič (photo: Matjaž Merljak) Duhovnik Marijan Markežič (photo: Matjaž Merljak)

    Umrl je duhovnik Marijan Markežič

    Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik.

    Papež Leon v Argentini (photo: Elisabetta Trevisan / Vatican News) Papež Leon v Argentini (photo: Elisabetta Trevisan / Vatican News)

    Argentinski Slovenec Matjaž Rožanec o papeževem obisku

    Papež je včerajšnji zadnji dan obiska v Argentini pred baziliko v Lujanu daroval sveto mašo, pri kateri se je zbralo več kot 2 milijona ljudi. Spomnil je, da je bil 8. maj, dan začetka njegovega ...

    Avdio player - naslovnica