Jože Bartolj
Marko Zupan
Meta Potočnik
Izdelovanje ekoloških opek (foto: Slovenska karitas)
Izdelovanje ekoloških opek

Slovenija pomaga Ruandi pri razvoju najrevnejših predelov

26.07.2019, 11:55 Rok Mihevc

Če je kateri nevladni organizaciji mar za vzroke množičnih migracij, je to Karitas. Zaveda se, da je globalni razvoj še kako povezan z njimi, čemur prilagaja tudi svoje projekte pomoči. Slovenska karitas je zelo aktivna na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki ga je v tem času na poseben način okrepila, saj je vanj povabila tudi slovensko podjetje. Gre za gradbeno podjetje Damahaus iz Spodnjega Brnika, ki je podprlo razvoj revnega območja v Ruandi.

Slovenska karitas že dlje časa humanitarno dobro sodeluje s Karitas v Ruandi, lani pa se je v sklopu razpisov za mednarodno razvojno pomoč rodil triletni projekt z naslovom »Učinkovitejša raba virov za trajnostno preživetje v okrožju Karongi v Ruandi«.

Prispevek zunanjega ministrstva je 200.000 evrov, prispevek Slovenske karitas 21.400 evrov iz sredstev akcije Za srce Afrike, pomemben delež pa predstavlja tudi donacija Damahausa v vrednosti 17.000 evrov. Podjetje bo namreč preko Karitas v Ruando poslalo pet preš za izdelavo ekoloških opek. Svoje domove si bo z njimi lahko sezidalo šesto revnih družin iz dvanajstih lokalnih skupnosti.

A ker so za to potrebne tudi veščine, se te dni v Sloveniji na usposabljanju v podjetju Damahaus mudita dva sodelavca ruandske Karitas. Christophe Rukundo je za naš radio povedal: »V Ruandi imamo za gradnjo opeke iz blata, tu pa se s podporo Damahausa učiva, kako izdelati kakovostne sodobne glinene opeke. Kot sva videla, ni težko, hkrati pa tudi ni drago. To bo pomembno za nadaljnje delo v Ruandi, kjer bodo ljudje lahko gradili boljše hiše.«

A projekt je še veliko širši, saj se je začel s tem, ko so bili prebivalci v Karonge deležni izobraževanja o pridelavi kmetijskih pridelkov, v ta namen pa prejeli tudi drobnico, ki je pripomogla h gnojenju zemlje. Rezultat je izjemen, pravi Jana Lampe s Karitas. »Družine zdaj pridelajo več zelenjave in tudi lažje preživijo. Prej so bili otroci podhranjeni, zdaj niso več lačni. Tudi sončne celice z lučjo, ki smo jih namestili v hiše 350 družin – prej se otroci niso mogli učiti, ker je v Ruandi vsak dan noč po šesti uri in so imeli zelo slab učni uspeh, odkar so sončne celice, so v šoli zelo napredovali. Tudi ženske, ki so dobile učinkovite glinene peči, so prej morale kuhati na odprtem ognju in so porabile veliko več lesa in časa za pripravo hrane.«

V Karongi zato izražajo veliko veselje in neizmerno hvaležnost Sloveniji za to pomoč, ki na dolgi rok pomeni, da jim ni treba zapuščati svoje domovine. Daljšemu pogovoru o projektu za Ruando boste lahko prisluhnili v eni od naslednjih informativnih oddaj.

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc) Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc)

Nuncij Speich: Slovenija je presegla samo sebe

Apostolski nuncij Jean Marie Speich je ob 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo sinoči sprejel diplomatski zbor, predstavnike države, Cerkva in ...

Duhovnik Martin Golob (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Martin Golob (photo: Rok Mihevc)

"Bog med počitnicami ne gre na dopust"

Bog je doma tudi med počitnicami in nas čaka, potrebujemo duhovno hrano. To je bilo osrednje sporočilo tokratne oddaje Za življenje, v kateri je Mateja Feltrin Novljan gostila duhovnika Martina ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...