Slavi Košir
Jakob Čuk
Tanja Dominko
Izdelovanje ekoloških opek (foto: Slovenska karitas)
Izdelovanje ekoloških opek

Slovenija pomaga Ruandi pri razvoju najrevnejših predelov

26.07.2019, 11:55 Rok Mihevc

Če je kateri nevladni organizaciji mar za vzroke množičnih migracij, je to Karitas. Zaveda se, da je globalni razvoj še kako povezan z njimi, čemur prilagaja tudi svoje projekte pomoči. Slovenska karitas je zelo aktivna na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki ga je v tem času na poseben način okrepila, saj je vanj povabila tudi slovensko podjetje. Gre za gradbeno podjetje Damahaus iz Spodnjega Brnika, ki je podprlo razvoj revnega območja v Ruandi.

Slovenska karitas že dlje časa humanitarno dobro sodeluje s Karitas v Ruandi, lani pa se je v sklopu razpisov za mednarodno razvojno pomoč rodil triletni projekt z naslovom »Učinkovitejša raba virov za trajnostno preživetje v okrožju Karongi v Ruandi«.

Prispevek zunanjega ministrstva je 200.000 evrov, prispevek Slovenske karitas 21.400 evrov iz sredstev akcije Za srce Afrike, pomemben delež pa predstavlja tudi donacija Damahausa v vrednosti 17.000 evrov. Podjetje bo namreč preko Karitas v Ruando poslalo pet preš za izdelavo ekoloških opek. Svoje domove si bo z njimi lahko sezidalo šesto revnih družin iz dvanajstih lokalnih skupnosti.

A ker so za to potrebne tudi veščine, se te dni v Sloveniji na usposabljanju v podjetju Damahaus mudita dva sodelavca ruandske Karitas. Christophe Rukundo je za naš radio povedal: »V Ruandi imamo za gradnjo opeke iz blata, tu pa se s podporo Damahausa učiva, kako izdelati kakovostne sodobne glinene opeke. Kot sva videla, ni težko, hkrati pa tudi ni drago. To bo pomembno za nadaljnje delo v Ruandi, kjer bodo ljudje lahko gradili boljše hiše.«

A projekt je še veliko širši, saj se je začel s tem, ko so bili prebivalci v Karonge deležni izobraževanja o pridelavi kmetijskih pridelkov, v ta namen pa prejeli tudi drobnico, ki je pripomogla h gnojenju zemlje. Rezultat je izjemen, pravi Jana Lampe s Karitas. »Družine zdaj pridelajo več zelenjave in tudi lažje preživijo. Prej so bili otroci podhranjeni, zdaj niso več lačni. Tudi sončne celice z lučjo, ki smo jih namestili v hiše 350 družin – prej se otroci niso mogli učiti, ker je v Ruandi vsak dan noč po šesti uri in so imeli zelo slab učni uspeh, odkar so sončne celice, so v šoli zelo napredovali. Tudi ženske, ki so dobile učinkovite glinene peči, so prej morale kuhati na odprtem ognju in so porabile veliko več lesa in časa za pripravo hrane.«

V Karongi zato izražajo veliko veselje in neizmerno hvaležnost Sloveniji za to pomoč, ki na dolgi rok pomeni, da jim ni treba zapuščati svoje domovine. Daljšemu pogovoru o projektu za Ruando boste lahko prisluhnili v eni od naslednjih informativnih oddaj.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media) Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media)

"Vsi smo Iračani – nočemo več delitev!"

Planota Ur, ki je videla rojstvo očaka Abrahama, je bila danes priča srečanja voditeljev različnih verstev. Ne orožje, ampak hrano za vse, je bilo sporočilo papeža Frančiška. Mir po njegovih ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc)

"Ljubezen vedno pozablja nase"

»Prepričan sem, da bosta letošnji post in velika noč kljub epidemiji zelo lepa, saj je to odvisno od posameznika, kako zares bo vzel to ponujeno priložnost s strani Cerkve, da vzame ta sveti čas ...