Druga razglednica: Na grobu evangelista Mateja v Salernu

16.06.2019, 07:10 Rok Mihevc

V nedeljsko jutri Svete Trojice so se počitnikarji zbujali v različnih hotelih in po zajtrku nadaljujejo pot po italijanskem škornju navzdol.

Avtocesta jih pelje mimo Neaplja, največjega mesta južne Italije in prestolnice Kampanje. Vezuv in starodavno mesto Pompeji, ki ga je zasul vulkanski pepel in spremenil v pokopališče, sta za njimi in že so v Salernu, kjer stoji katedrala svetega Mateja, v njej pa je tudi njegov grob.

Po izročilu je apostol Matej deloval v Etiopiji, kjer je spreobrnil veliko ljudi in nazadnje umrl mučeniške smrti. Za časa papeža Gregorija VI. v 11. stoletju so njegove posmrtne ostanke prenesli v italijansko mesto Salerno. Tako so imeli počitnikarji mašo na njegovem grobu. Še kratek sprehod skozi stari del pristaniškega mesta in znova na avtobuse. Le nekaj kilometrov stran od Salerna leži mestece Eboli, kjer je bilo v letih po drugi svetovni vojni begunsko taborišče nadzorom Angležev. V tem taborišču se je znašlo tudi sedemsto primorskih domobrancev in štajerskih četnikov ter več deset deklet oziroma žena. Med njimi sta bila duhovnika, kurata Ignacij Kunstelj in Peter Roblek.

V taborišču so razvili bogato versko in kulturno dejavnost. Imeli so pevski zbor, igralsko skupino. Taborišče je imelo svojo tiskarno, kar so Slovenci znali izkoristiti. Začeli so izdajati svojo revijo Mi in svet, najprej kot štirinajstdnevnik in nato kot mesečnik; izhajal je celo v barvah. Izdali so tudi nekaj pesniških zbirk. Po nekaj letih se je taborišče izpraznilo, rojaki pa so odšli v ZDA, Kanado in drugam. Ob spominu na to preostali del vožnje do končnega cilja hotelskega naselja Futura Club Itaca na obali Jonskega morja hitro mine.

Z nami na poti je tudi Vzajemna zdravstvena zavarovalnica!