Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Meta PotočnikMeta Potočnik

Na svetu rekordno število notranje razseljenih in beguncev

Svet Petra Stopar

Število notranje razseljenih oseb in beguncev po svetu je doseglo 70,8 milijona ljudi, kar je največ od ustanovitve Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) leta 1950, so sporočili iz UNHCR. To število se je lani povečalo za več kot dva milijona. Največ prošenj za mednarodno zaščito so prejele Združene države Amerike.

Največ novih razseljenih oseb gre po ugotovitvah UNHCR na račun Etiopije, saj na njenem jugu in zahodu divja etnično nasilje. Svoje domove je bilo prisiljenih zapustiti več kot milijon in pol Etiopijcev, večina jih je sicer ostala znotraj države.

Notranje migracije so na splošno velik problem celotne Afrike, je na februarskem obisku v sklopu projekta MIND v Ljubljani opozoril generalni tajnik Karitas Afrike Albert Mashika: »V DR Kongo imamo na primer najmanj 6 milijonov notranje razseljenih oseb in približno 600.000 beguncev iz drugih afriških držav. Na zemljevidu migracij v Afriki je narisanih veliko poti, ki vodijo iz severa proti jugu, saj na primer ljudje iz Zimbabveja, Mozambika, Etiopije, Eritreje in Bengala bežijo v Južno Afriko.«

Migranti, ki potujejo preko Sredozemlja, so le vrh ledene gore, je dodal. Razlogi? »Migrante imamo zaradi pomanjkljivih državnih politik, zaradi nepravilnega upravljanja z viri, pa tudi zato, ker podjetja iz Evrope in Azije izkoriščajo naše naravne vire, brez da bi pustili še kaj za naše prebivalce, zato odhajajo, da bi si poiskali varen dom, službo itd.« Kot je pojasnil, se je leta 2017 več kot polovica afriških migrantov preselila znotraj Afrike, četrtina jih je odšla v Evropo in ostali v Azijo ali Ameriko.

UNHCR pa še poroča, da sta lani množični beg iz države poleg Konga in drugih beležila tudi Venezuela in Južni Sudan. Breme za oskrbo ob tem pretežno nosijo najrevnejše države, saj se je vanje doslej zatekla tretjina celotne globalne populacije beguncev. Državi, ki sta jih lani gostili največ, sta sirska soseda Turčija in afganistanska soseda Pakistan, sledijo Uganda, Sudan in Nemčija. V ZDA pa bežijo prebivalci Srednje Amerike ter Venezuele. Med države z velikim številom novih prošenj za azil spadajo še države Južne Amerike, Jugovzhodne Evrope ter Nemčija, Francija in Kanada.

Svet, Cerkev po svetu, Evropska Unija

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica