Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Slovenija | 03.07.2019, 13:45 Marjana Debevec

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Večina Zahodnih držav danes še nima zadostne paliativne oskrbe, saj jo je deležnih le od 20 do 30 odstotkov bolnikov. Gre za povsem specifična znanja, ki vključujejo celosten pogled na človeka. Poleg lajšanja fizičnih simptomov, naj bi namreč neozdravljivo bolnemu nudili tudi socialno, psihično in duhovno oporo.

Za to pa bo po besedah predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Poredoša nujna sprememba miselnosti. »Potrebno je načrtno se lotiti tega in pa spremeniti miselnost, odnos do neozdravljivo bolnih, do umirajočih. Zdravnik je namreč zadolžen, da poskrbi zanje. In ta odnos do starih, bolnih, neperspektivnih, je potrebno spremeniti tudi v družbi«.

Slovenija je leta 2010 sprejela državni program razvoja paliativne oskrbe, ki pa še zdaleč ne pokriva vseh potreb neozdravljivo bolnih. »In zato se verjetno v svetovnem merilu, ne samo v Sloveniji, ponuja evtanazija kot cenena rešitev«, pravi predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Radko Komadina.

Za ustrezno paliativno oskrbo, ki bi resnično prispevala h kakovosti bolnikovega življenja pa predvsem primanjkuje strokovnjakov s tovrstnimi znanji in podpora s strani vlade. »Mislim, da bo morala stroka: zbornica, društvo, strokovna združenja, prevzeti iniciativo. Konec koncev, če je bil leta 2010 napisan državni program, če imamo teoretično tudi ta stroškovna mesta predvidena v bolnišnicah, če imamo konec koncev pozive stroke, bomo morali prepoznati to kot eno trenutnih prioritet v slovenskem zdravstvu«, je še mnenja dr. Komadina.