AVDIO: Kaj imata skupnega piramida in Slovenija?
Slovenija | 16.05.2019, 14:31
17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Dogodek se bo jutri na ploščadi pred Osnovno šolo Vižmarje-Brod začel ob 19.30.
Osrednja slovesnosti ob 150-letnici vižmarskega tabora potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Dogodek ima več spremljevalnih prireditev. Na osrednjo slovesnost so vabljeni obiskovalci od blizu in daleč, slovenski zamejci, predvsem pa pričakujemo številne, ki bodo na slovesnost prišli v narodnih nošah.
»Nastopili bodo Orkester slovenske vojske, Grajski oktet in godalni kvartet glasbene šole Zavoda sv. Stanislava. Obiskali nas bodo tudi sokoli iz Metlike, med igralci pa se bo tokrat na domačih deskah predstavil Kondi Pižorn. Praznovanje se je začelo 13. aprila z zasaditvijo lipe ob taborski piramidi,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah
Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Med njimi so bile združitev slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo, ustanovitev slovenske univerze, uvedba slovenskega jezika v šole in javne ustanove, govorilo in glasovalo pa se je tudi o številnih za Slovence pomembnih gospodarskih vprašanjih. Organizacijo tabora je prevzelo Društvo za brambo narodnih pravic Slovenija. Tabor je privabil najširše kmečko prebivalstvo in se zanašal na narodno in politično zavednost. Udeležba je bila ogromna, ker to ni bil le javni shod pod milim nebom, marveč obenem narodna svečanost z zastavami in slavoloki, s petjem in godbo; zažigal se je umetni ogenj, pokali so topiči, po gorah pa so žareli kresovi, kar je vse mogočno vplivalo in vnemalo navdušenje! Za spomin so delili tudi taborske spominske svetinjice. Najveličastnejši med vsemi slovenskimi tabori je bil zagotovo vižmarski, saj je v dobi, ko ni bilo mobilnih telefonov in ostale informacijske tehnologije, privabil množico zborovalcev z vseh slovenskih dežel (Kranjske, Primorske, Štajerske in Koroške). Med govorniki na taboru so bili: Janez Bleiweis, Valentin Zarnik, Radoslav Razlag, Josip Nolli in Etbin Henrik Costa. V imenu štajerskih Slovencev je tabor pozdravil Josip Vošnjak, v imenu goriških Slovencev Josip Tonkli, na koncu pa je navzoče pozdravil tudi predsednik tolminske čitalnice Janez Premerstein.
Na vižmarski tabor spominja piramida sredi polja
Postavljena je bila ob 100-letnici tabora. Spomenik je zasnoval arhitekt Janez Suhadolc, postavilo pa ga je gradbeno podjetje Megrad. Po prvotnih načrtih naj bi piramida v višino merila 18 metrov, a so postavili pol manjšo. Piramida simbolizira trdnost slovenskega naroda, proti vrhu se odpira v cvet, ki ponazarja odprtost – željo Slovencev po združitvi. Že leta 1870 so kot spomin na tabor izdelali manjšo piramido, ki pa nikoli ni bila postavljena. Spomenik sredi polja je torej opomnik, da se nastajanje Slovenije ni začelo v 20. stoletju, temveč ima veliko globlje korenine. Piramida je mogočna utrdba, ki nas spodbuja, naj ostajamo strumni v slovenski kulturi, ki je potovala iz roda v rod v neugodnih časih in preživela, čeprav jo je stoletja prežemala nemščina. Ni le preživela, temveč se je tudi prekalila. Slovenci se s tem nikoli nismo pretirano in odkrito bahali. Prav pa je, da se tega spomnimo z odmevnimi dogodki.
Vir: Društvo BPČ
