Okrogla miza o medijih
Okrogla miza o pritiskih na novinarje
Slovenija Tanja Dominko
Pritiski na novinarje in medije obstajajo in ne prihajajo le iz političnih vrst, ampak se dogajajo tudi znotraj medijskih hiš in med novinarskimi kolegi, problem je tudi samocenzura. To je osnovna misel sodelujočih na današnji okrogli mizi o medijski svobodi, ki jo je v državnem svetu pripravilo Združenje novinarjev in publicistov.
Po mnenju predsednika Združenja novinarjev in publicistov Matevža Tomšiča "stanje v slovenskem medijskem prostoru po prehodu v demokracijo ni rožnato". »Pritiskov na slovenske novinarje v zadnjem času ni manj, kot jih je bilo pred desetletji, kvečjemu jih je še več.«
Novinar Radiotelevizije Slovenija Jože Možina je na svoji koži občutil tudi pritiske znotraj lastne medijske hiše. Prav tako pri svojem delu ne čuti nobene podpore vodstva in kolegov, če pa že, je ta podpora tiha in neučinkovita. Doživljal je tudi grožnje s smrtjo, a znotraj hiše nihče ni ukrepal. Pri tem se čuti razlika, kako so zaščiteni in obravnavani nekateri novinarski kolegi, pri čemer je navedel lanski primer z belim prahom in napad v Novi Gorici, ko se je voznik zaletel v snemalno opremo.
»V mojih primerih se to ni zgodilo, če že, so naknadno za vogalom navedli moje ime, če so omenjali vse ostale. Ko je bil dan svobode medijev, so navajali vse mogoče primere, samo tistih, ki so precej realni, ne.« Celo obratno, podpirajo njegove nasprotnike. Še nekaj drugega doživlja Možina: »Nekoč smo ugotovili, da imajo Pričevalci manj napovednikov. Več kot polovico manj od Spominov. To se je načrtno dve leti dogajalo. Po objavi pogovora z Vero Mejak. Nekatere malopridne novinarje tiščijo v kot. Podobno se dogaja na MMC.«
Nekdanji urednik Dela, ki sedaj poroča za Spletni časopis, Peter Jančič je opozoril, da se premalokrat stopi v bran napadenemu novinarju. Izpostavil pa je tudi, da javnost predvsem ob prihajajočih evropskih volitvah "vidi drug problem - zlizanost politike in medijev" in to v največjih medijskih hišah. »In če nihče ne bo zaščitil pravice javnosti do obveščenosti o pomembnem dogajanju, lahko zapremo medije. Zato bi rad opozoril, da je ta zlizanost nevarna. In se morajo tudi na drugi strani kolegi zamisliti, saj je to problem od vseh. In je grozna slepota, da tega ne vidijo in da ne znajo braniti samega sebe.«
Novinar RTVS Igor Pirkovič je ravno tako doživel degradacijo, ko je naredil intervju s Thompsonom. Ampak prepričan je, da je bilo to načrtovano, da bi bilo pravzaprav vseeno, ali bi se pogovarjal z Aplencem ali komerkoli drugim. Problem, ki ga sam opaža, pa je samocenzura. »Ko se te to loti, je konec. Ti moraš imeti mirno vest, delamo za ljudi. Naša naloga je predstaviti mnenja z vseh vidikov, ljudje niso samo levi, tudi ne samo sredinski in desni, imajo različna mnenja, želijo slišati vse.«
Novinar Reporterja Nenad Glücks pa je poudaril predvsem pritiske med kolegi in pritiske, ki jih pri Reporterju doživljajo s strani opozicijske stranke. »Zelo zanimivo je in za mnoge nerazumljivo je, da je tednik Reporter že nekaj let kontinuirano napaden s strani stranke SDS.«
Prehajanje novinarjev neposredno v politiko in morebitno vračanje v medije pa je kot sporno omenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Se je pa zavzel, da bodo svetniki primer oteženega dostopa do informacij javnega značaja, o čemer je govoril Možina, obravnavali na seji.
