Kresovanja segajo v čas starih Rimljanov in še dlje
Politika | 30.04.2019, 13:43 Petra Stopar
Pred praznikom dela in godom sv. Jožefa delavca bodo zvečer po vsej državi tradicionalno zagoreli kresovi. Ti so pospremljeni z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavljajo pa že dolgoletno tradicijo. Do kod seže in kakšen pomen ima, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja.
Kot je spomnil Bogataj, je bil 1. maj kot praznik dela v Sloveniji uveden leta 1890, padel pa je ravno v obdobje, za katerega je bila že prej značilna vrsta obrednih dejanj, katerih korenine segajo najmanj do starega Rima: »Takrat so bila vsa majska praznovanja povezana s praznovanjem pomladi. To velja tudi za različna dejanja, torej postavljanje majskih dreves ali mlajev, kurjenje kresov in za druge oblike, ki se povezujejo ne samo z rimskimi, ampak tudi s keltskimi in drugimi elementi, ter so se ohranili vse do srednjega veka in kasneje.«
Tudi krščanstvo je sprejelo marsikatero od teh sestavin, pojasnjuje etnolog. Kot primer navaja kresovanje in postavljanje mlajev na florjanovo, »ki je bil in je ponekod še danes pomemben fantovski praznik. Ali pa recimo to, da je papež Pij XII. razglasil 1. maj za praznik in god Jožefa delavca, ki je zavetnik vseh delavcev, vidimo torej, da so se te stvari zelo prekrivale«.
Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pa pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami. Tudi letos bo eno največjih na ljubljanskem Rožniku, pa tudi v Murski Soboti, na Ptuju in v Gornji Radgoni. Po dolgih letih se vrača praznovanje na Socerbu. V Upravi za zaščito in reševanje so tudi letos pozvali k previdnosti in nadzoru ognja.
