Ste prepričani, da vam ne prisluškujejo?
Slovenija Andrej Šinko
Medtem, ko je premier Marjan Šarec hrvaškega kolega Andreja Plenkovića na vrhu v Bruslju opozoril na neprimerno delovanje Zagreba, bo parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb obudila preiskavo ravnanja slovenske agentke med arbitražo.
Predsednik KNOVS Matej Tonin je poudaril, da bo komisija preiskala ravnanje Simone Drenik, ki je v času arbitražnega postopka nedovoljeno komunicirala z arbitrom Jernejem Sekolcem. Pri tem bo komisijo zanimalo: »Zakaj Simona Drenik, ki je bila šefica projektne skupine in je bila protiobveščevalno brifirana in je vedela, da obstaja zelo velika verjetnost, da nam Hrvati prisluškujejo, ni upoštevala samozaščitnih ukrepov in je bila ujeta v prisluhe?«
Komisija bo tako ugotavljala, ali je šlo za malomarnost, oziroma ali je bilo ravnanje namerno. Prav tako bo preverjala, zakaj ministrstvo takrat ni sprejelo vseh preventivnih ukrepov SOVE. Profesor s Fakultete za varnostne vede Bojan Dobovšek je dejal, da je splošno znano, da nam prisluškujejo varnostne službe, zasebne službe, multinacionalke in drugi.
Dodal je, da obveščevalne agencije informacije vedno uporabijo »tako da je najboljše za državo, za katero delajo«. Pri tem si zastavljajo vprašanja, ali s pridobljenimi podatki izsiljujejo, jih posredujejo medijem oziroma jih uporabijo kako drugače. Vsaka obveščevalna služba skrbi za varnost lastne države, hkrati pa ščiti tudi gospodarske in politične interese, je še pojasnil Dobovšek.
Koliko je prisluškovanja v Sloveniji?
Delovanje obveščevalnih služb je intenzivno tudi na območju Slovenije. Zaradi interesov Hrvaške pa je njihova obveščevalna agencija še toliko intenzivneje prisotna. »Zato naj zelo jasno povem, da je večina slovenskih politikov, mnenjskih voditeljev, novinarjev, na tako imenovani hrvaški listi obveščevalne službe za prisluhe. Zato bi bilo modro in pametno, da se vsi obnašajo samozaščitno,« je poudaril Tonin in pojasnil, da telefonske povezave niso neposredne, ampak gredo če druge države in so možna prestrezanja. Ob tem je dodal, da Hrvaški ne gre zaupati in dodal, da je Slovenija z objavo prisluhov o hrvaških poskusih vplivanja pokazala zobe.
Tako Dobovšek kot sodelavec Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti pa pravita, da je pri tem šlo tudi za zamegljevanje resničnega problema, ki da je povezan s samim prisluškovanjem v času arbitražnega postopka in preventivnim ukrepanjem na tem področju.
Maksuti je pojasnil, da takšne medijske objave pomembno vplivajo na sosedske odnose: »Javno mnenje v obeh državah se odziva tako, da drugo državo oziroma njene prebivalce oziroma politiko vidi kot sovražnike. To bo negativno vplivalo na odnose med Slovenijo in Hrvaško. Vprašanje, ki se pri tem postavlja, pa je, kako daleč bo ta afera šla.« Ob tem je dodal, da je to še en dejavnik, ki ima negativen vpliv na uresničevanje arbitražne razsodbe.
V zvezi z odzivom Evropske komisije, ki je zavzela zelo nevtralno stališče, pa je Maksuti povedal: »Menim, da Evropska komisija v tem primeru ne bo mogla narediti nič, mislim celo, da bi naredila napako, če bi se postavljala na katerokoli stran, in v tem kontekstu je za nacionalne interese Slovenije še najboljše, da ostane ob strani.« Zadevo bosta po njegovih besedah morali dvostransko rešiti Slovenija in Hrvaška.
