Zaskrbljenost
Vpliv skrbi na našo prihodnost kot vpliv žvečenja na reševanje enačbe
Rok Mihevc
Zakaj nas tako dušijo skrbi? Kdaj je prav, da jih predamo v božje roke in dovolimo, da Bog poskrbi za nas? Na ta vprašanja smo v oddaji "Za življenje" skušali odgovoriti z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.
Na skrbi gledamo kot na neke vrste breme in nas spremljajo čez dan, lahko med obrokom, sprehodom, službenim časom. Gre za intenzivne občutke, ki vplivajo na našo duševnost, miselnost in tudi telo, pravi Robert Friškovec. "Zaskrbljenost nam povzroča tesnobo in nas duši zaradi serije podob, ki nam slikajo najslabši možni scenarij."
Skrbi zmanjšajo kvaliteto našega življenja
Skrb govori o našem odnosu do stvari in naši odgovornosti. Ni nam vseeno, nismo brezbrižni, pripravljeni smo storiti nekaj za nekoga. Skrbništvo je povezano s prevzemanjem odgovornosti za nekoga, kot roditeljska vloga. Aktivna drža kaže na naš notranji odnos do nekoga ali nečesa, kaže se v zavzemanju, dejanjih in besedah. Misli so lahko produktivne ali pa takšne, da se vrtimo v začaranem krogu. Tovrstne skrbi nam jemljejo mož za aktivno delovanje v dobro in prinašajo druge negativne posledice. So kot neke vrste noževa konica, ko lahko hitro pademo na drugo stran.
Skrbi so kot mehanizmi, ki se odvijajo v nas, so kot tekoči trak, ki vozi v prazno. Zaskrbljenost je glede prihodnosti tako učinkovita, kot če bi reševali matematično enačbo z žvečenjem žvečilnega gumija. Čeprav se nam zdi, da z našo skrbjo nekaj počnemo za rešitev našega problema, s tem sami sebe varamo. Res je, da lahko precej vplivamo našo prihodnost, a so naše skrbi glede tega brezplodne. Zaskrbljenost nam prej povzroča nove težave že tukaj in zdaj, saj na ta način iz rok spuščamo ta trenutek, ki ga držimo, v katerem smo. Zaradi skrbi v glavi vrtimo možne scenarije, medtem se življenje odvija mimo nas.
Skrbi večkrat ohromijo kot pa dajejo zagona
Če bi vodili evidenco vseh skrbi, bi hitro ugotovili, da se velika večina težav ni nikoli uresničila. Ne le, da smo škodovali sebi in drugim okoli nas, ta čas bi lahko koristneje uporabili. Sicer je pa tudi Sveto pismo polno ljudi, ki so skrbeli s svojimi skrbmi. Iz Sirahove knjige: »Otrok, ne nalaga si preveč skrbi o svojem delovanju. Če jih boš kopičil, ne boš ostal brez krivde. Če se boš še tako gnal, cilja ne boš dosegel. Ne boš ušel, če boš še tako hitel.« Evangelij po Mateju: »Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?«
