Dvanajst žensk v mrazu in ledu, v moči sodelovanja
Slovenija Nataša Ličen
Kmalu bo leto dni, kar so dekleta iz evropskih in arabskih držav osvojila severni pol. Tisoč jih je želelo biti del te skupine, izbranih je bilo dvanajst, med njimi slovenska novinarka, Nataša Briški.
»Začelo se je konec leta 2015, ko sem zasledila poziv znane britanske polarne raziskovalke Felicity Aston, da išče povsem običajna dekleta za odpravo na severni pol.« Sodelovanje v ekspediciji ni bilo pogojeno s kakšnim posebnim znanjem ali vrhunsko telesno pripravljenostjo, Felicity je iskala le Evropejke in Arabke različnih starosti.
»Na to odpravo sem se odpravila zaradi velike želje po novem, privlačila me je tudi ideja, da me bo vodila prva ženska na svetu, ki je šla sama na smučeh čez Antarktiko in bi jo bilo noro opazovati od blizu, ker je tudi odlična vodja.« Nataša prizna, da jo pogosto zebe, že v poletno morje stopa zelo počasi doda smeje, in zanimivo bi bilo dokazati, kaj se da, če se hoče. Dokazati sebi in drugim, da zmore premagati mraz. »Na severnem polu te ves čas zebe, zelo je pomembno fizično, z razgibavanjem in z mislimi, ogrevati tiste dele telesa, kjer zebe najbolj.«
Med lepšimi spoznanji iz omenjene poti na sever je bilo za Natašo sodelovanje in pomoč med dekleti. Povsem drugače, kot so jo pred odhodom svarili posamezniki, ki poznajo svet večnega ledu in ostrega mraza, da ljudje v borbi za preživetje v takšnih razmerah pogosto postanejo zelo egoistični. Kar seveda lahko razumemo. Med najpogostejšimi vprašanji, ki jih Nataši zastavijo ob predstavitvi ekspedicije je prav to, ali ste se kaj skregale? Kljub vsem preizkušnjah se niso niti enkrat, odgovori in doda: »Vedele smo, da bo vsakršen prepir v škodo vsem. Bilo je eno samo sodelovanje in spodbujanje. Morda bi se, če bi bilo daljše, pokazale kakšne razpoke med nami. Vsekakor je bila to zame velika preizkušnja tako za telo kot psiho.«
Natašina pot in pot ostalih deklet na sever je zelo aktualna, saj prihaja dokumentarni film o tej odpravi, delo ameriške filmske ekipe. Mnogo ljudi omenjene odprave ni spremljalo, zato bo ogled filma še toliko privlačnejši. Preberite njene zapise na naslovu: https://metinalista.si/category/northpole2018/
Nataša Briški se aktivno vključuje v družbeni utrip, z novimi načini medijskega komuniciranja, s katerim lahko zaobjame večje občinstvo. Z besedo lahko učinkovito soustvarja širši prostor. Treba se je odpirati, se pogumneje soočati z izzivi, ki jih ne moremo odpraviti s tem, kot pravi Nataša, da pogledamo stran. Ni druge alternative.
Po letih televizijskega novinarstva na komercialni postaji se je Nataša Briški leta 2003 preselila v Združene države Amerike in v Washingtonu skoraj sedem let delala kot dopisnica. »Tam sem bila ravno v obdobju rojevanja številnih platform, ki jih danes množično uporabljamo. Ko sem se vrnila v Slovenijo, se mi je zdelo, da se mediji spreminjajo in se vse skupaj seli nekam drugam, zato sem se intenzivneje posvetila področju novih medijev in s kolegicami ter kolegi leta 2012 ustanovila Metino listo, istega leta pa začeli snemati tudi podcaste, prvi je bil Metin čaj.«
Dopisniško življenje v tujini ji je dalo povsem drugačno dimenzijo vedenja in dojemanja, ji dalo široko profesionalno ozadje. Z vsem tem pridobljenim znanjem in izkušnjami danes na sodobnih platformah pomembno prispeva k odgovornemu in ažurnemu odzivanju na aktualne tokove. »Mediji smo pomembni ustvarjalci javnega prostora, nosimo tudi velik del odgovornosti za žal precej toksičnosti v njem.«
Dobro je vsaj včasih izstopiti iz svoje cone udobja, kljub strahu, tako ugotovimo, da smo sposobni še česa drugega in sposobni narediti več. »Trudim se v svojem življenju delovati po tem vodilu. Od preizkušenj, ki zahtevajo največ koncentracije, napora, odnesemo ogromno.« Izkušnja z mrazom Natašo danes greje, pa sva smeje sklenili radijski pogovor.
