Jakob TurkJakob Turk
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc

Film o slovenski himni

Slovenija | 08.03.2019, 21:00 Nataša Ličen

Ni samo Prešernova, njegovo je besedilo, avtor glasbe pa je Stanko Premrl. In na to dejstvo prepogosto pozabimo. V želji razširiti zavedanje o ustvarjalcu slovenske himne so domačini iz Podnanosa, odkoder je Stanko Premrl, posneli film o nastanku himne slovenskega naroda.

Zdravica, veliko in ambiciozno filmsko delo

Nejc Furlan, režiser: »Večina igralske ekipe za igrani dokumentarni film z naslovom »Zdravica« je domačinov, ki so dejavni pri domačem gledališkem dramskem društvu. Odlično so se odrezali. Zelo so se predali vlogi, dali vse od sebe. Dragoceno je bilo, da so govorili v domačem narečju, ki zgodbi da še dodatno avtentičnost. Potrebovali smo nekaj začetnik ur vaj, da so se otresli gledališke »prezence« in izrazite mimike, pred kamero je igra subtilnejša, kamera se približa obrazu in ne obraz publiki

Himna so note, je glasbeni znak države

Stojan Vitežnik, predsednik Turističnega društva Podnanos: »Ideja o filmu se je razvila pri že pokojnem Andreju Strletu. Imel je idejo posneti kratki film, z njim smo začeli in nekaj malega posneli, potem pa obstali, ker ga je žal prehitela bolezen, in nismo točno vedeli, kako bi nadaljevali, dokler se nismo srečali z Nejcem. Z njim se je odprl nov svet, s polno energije smo vstopili v realizacijo. Motilo nas je, da se večina Slovencev, tudi izobražencev, ni obregnila ob napovedi himne, predvsem ob zmagah naših športnikom, prisluhnimo Prešernovi Zdravljici. Himna ni samo Prešernova, je predvsem Premrlova

Filmski utrinek
Filmski utrinek © TD Podnanos

Vrtovec-Prešern-Premrl

Prof. Jurij Rosa, zgodovinar: »Leta 1843 je Matija Vrtovec, takratni šembijski duhovnik, dal pobudo pesnikom, da bi napisali hvalnico trti. Na to se je odzval tudi France Prešern, njegova mojstrovina je bila izziv za skladatelje. Tega se je lotil tudi šembijski rojak, duhovnik in skladatelj Stanko Premrl, ki jo je uglasbil v času študija na Dunaju. Še veliko desetletij je moralo potem preteči do končnega izbora enega najprepoznavnejših znakov državotvornosti. Leta 1994 je bilo z zakonom dokončno potrjeno, da je slovenska državna himna Premrlova Zdravljica.«

Filmski utrinek
Filmski utrinek © TD Podnanos

Mladi Premrl

Dejan Slokar: »Premrl je bil osebnost bogatih razsežnosti. Igrati to vlogo je bil velik izziv. Prišel mi je pod kožo, čeprav sem amater v igri. Bolj kot sem ga spoznaval, bolj sem si včasih želel biti kot on.«

Filmski utrinek
Filmski utrinek © TD Podnanos

Oče Stanka Premrla

Marjan Vovk: »Izkušnje so bile prijetne, kljub kar dolgemu scenariju. Nekaj povsem drugega je bilo stopiti pred kamero. Naučili smo se veliko, presenetilo pa me je, do koga vse je že prišel glas o filmu, ki smo ga posneli.«

Filmski utrinek
Filmski utrinek © TD Podnanos

Jožica Kodre: »S filmom smo nastopali na že več osnovnih šolah. Obiskujemo tudi Slovence v tujini. V filmu je nastopilo okrog 150 igralcev in statistov. Pri oblačilih so nam veliko pomagali pri Aktivu kmečkih žena, tudi v društvu Aleksandrink. Nikjer nas niso pustili praznih rok pred vrati.«

Filmski utrinek
Filmski utrinek © TD Podnanos

Turistično društvo Podnanos za državno himno in avtorja skladbe Stanka Premrla naredi veliko, morda celo več kot inštitucije, ki so na državnem nivoju poklicane k temu. S filmom in z ostalimi dogodki se trudijo širiti znanje o skladatelju slovenske državne himne Stanku Premrlu in tudi o Matiji Vrtovcu kot pobudniku, ker to žal ve premalo Slovencev. Zdravica je igrano-dokumentarni film izpod okrilja DD Studia, TD Podnanos in Občine Vipava. Njegov namen je predstaviti javnosti neznano zgodbo o nastanku Zdravljice kot pesmi in slovenske himne.

Slovenija, Oddaje
Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...