OKROGLA MIZA: Ljudje ne bodo čutili potrebe po evtanaziji, kadar bodo ob sebi imeli sočloveka

13. 02. 2019, 15:00 Rok Mihevc

V medijih in javnosti se v zadnjih tednih vse več govori o evtanaziji in zdi se, kot da bi članki in prispevki spodbujali nujo, da bi jo bilo treba uzakoniti tudi v Sloveniji. Da bi pokazali in opozorili na drugo stran zgodbe, smo na Radiu Ognjišče v Zavodu sv. Stanislava pripravili okroglo mizo z naslovom »Pravica ugasniti življenje?«. Na njej smo s pomočjo gostov osvetlili vprašanje življenje in smrti z različnih zornih kotov.

Državna koordinatorica paliativne oskrbe Mateja Lopuh je uvodoma opozorila, da stopnjevanje zadnjih zgodb o evtanaziji kaže na stisko ljudi in nerazumevanje pojmov. »Pomembno je, da vsi tisti, ki govorijo javno o tem vprašanju, res dobro razumejo osnovne definicije in pojme, da tudi javnost ve, za kaj naj bi se opredeljevali.«

Z njo se je strinjal predsednik Slovenskega zdravniškega društva in zdravnik Radko Komadina, ki je pojasnil stališče Komisije za medicinsko etiko. »Kjer je zapisano, da je evtanazija, ko zdravnik posamezniku injicira smrtonosno sredstvo z namenom, da prekine njegovo življenje. Zdravniška pomoč pri samomoru pa je takrat, ko zdravnik predpiše sredstvo, ki posamezniku omogoči, da z njim sam prekine svoje življenje.«

Sociolog in teolog Vinko Potočnik si želi na te polemike gledati pozitivno, čeprav se tudi on sprašuje, zakaj prihaja do tovrstnih poskusov, ko bi radi regulirali zakonodajo na tem področju. »V času, ko pravna sfera ukinja smrtno kazen in dvigajo roke od kaznovanja najhujših zločincev, sedaj kar naenkrat ta poskus prehaja v zdravstveno sfero.«

Potrebno je več govoriti tudi o paliativni oskrbi, je spodbudila sestra Emanuela Žerdin. »Tako mi je všeč ta beseda »pali«, to je tisti plašč, s katerim se ogrne škof. Je nekaj svetega, sočutnega. Ravno tisti ljudje, ki niso več zanimivi za družbo, jim damo svoj glas, mi imamo še kaj z njimi delati.«

V tej oskrbi je po besedah Lopuhove pomembno, da bolniku lajšajo pot in se življenje zaključi z mirno smrtjo. »Ljudje ne bodo počutili potrebe po evtanaziji, kadar bodo v svoji bolezni razumljeni in bodo imeli ob sebi nekoga, ki jim bo stal ob strani."

Vsi štirje gostje pa so v pogovoru razmišljali tudi o življenju.

Emanuela Žerdin: »Za mene, ki verujem v Boga je to božji dar. Dar pa ne zaslužimo, ampak ga sprejmemo.«

Radko Komadina: »Vidim kot veliko dolgo osončeno cesto, v ospredju daleč stare starše, ki sem jih imel zelo rad, potem starše tik pred menoj, za menoj otroci in vnuki.«

Vinko Potočnik: »Če ne bomo začutili, da posameznika ni, da je če hočeš biti človek, si v odnosu do drugega. Ne moreš priti na svet in tudi oditi je težko.«

Mateja Lopuh: »Vsi mislijo, da upanje umre zadnje. To seveda ni res, zadnji umre upajoči. Zato moramo živeti, da upanje ne bo umrlo.«

Celotni okrogli mizi boste lahko prisluhnili v oddaji »Srečanja«, v torek ob 20. uri.