AVDIO: Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

Slovenija | 27.02.2019, 18:30 Andrej Šinko

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov. Večino v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato so nujni še intenzivnejši ukrepi za zmanjševanje ustvarjanja odpadkov in še učinkovitejšo predelavo. O omenjenem smo spregovorili v oddaji Pogovor o.

Vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič je pojasnila, da se lahko država proti ustvarjanju odpadkov med drugim bori s strožjim okoljskim okvirjem, kar je bilo v Sloveniji v povezavi z določenimi odpadki v preteklosti že narejeno. »Recimo dajanja na trg izdelkov, ki vsebujejo večjo koncentracijo težkih kovin, kot je bilo to pri baterijah in embalaži,« pravi Miklavčičeva in dodaja, da je ena od možnosti tudi razširjena odgovornost proizvajalcev. »To se pravi, da so proizvajalci odgovorni za proizvode, tudi v fazi, ko ti že postanejo odpadki.«

Približno 16 odstotkov vseh odpadkov je komunalnih. Povprečen Slovenec jih na letni ravni ustvari približno pol tone, precejšne razlike pa so tudi med regijami. Uspešnost omejevanja proizvodnje teh odpadkov pa je po besedah predsednice Ekologov brez meja Urše Zgojznik v veliki meri odvisna od lokalnih skupnosti. »Kako intenzivno se ukvarjajo z ozaveščanjem? Ali je to sistematično ali je prepuščeno posameznim akcijam?« Po besedah sogovornice sta pomembna tudi nadzor in kaznovanje.

Direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar pojasnjuje, da velik del zbranih komunalnih odpadkov že zdaj uspešno predelajo, centri, kot je njihov RCERO, pa so po njegovih besedah pomembni tudi zaradi tega, ker shranjujejo odpadke »s katerimi se bo v prihodnje lahko naredilo še več v smislu snovnega recikliranja.« Za zdaj v zvezi s tem obstajajo določene omejitve, ki so povezane tudi s tehnologijo.

V zadnjem času se v zvezi z omenjenimi odpadki omenja tudi termična obdelava. Predsednik Eko kroga Uroš Macerl nasprotuje sežigalnici, hkrati pa opozarja, da bi se morebitna gradnja zelo verjetno zavlekla. »Sežigalnica tega problema, ki ga Slovenija trenutno ima, zagotovo ne bo rešila. Bo pa finančno ogromno stalo, če hočemo narediti sežig, ki bi od peči naprej imel takšne čistilne naprave, kot jih ima dunajska sežigalnica,« pravi Macerl in dodaja, da bi zato bilo omenjeni denar bolj smiselno vlagati v zmanjševanje ustvarjanja odpadkov.