Jure Sešek
Boštjan Smole
Tone Gorjup

AVDIO: Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

27.02.2019, 18:30 Andrej Šinko

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov. Večino v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato so nujni še intenzivnejši ukrepi za zmanjševanje ustvarjanja odpadkov in še učinkovitejšo predelavo. O omenjenem smo spregovorili v oddaji Pogovor o.

Vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič je pojasnila, da se lahko država proti ustvarjanju odpadkov med drugim bori s strožjim okoljskim okvirjem, kar je bilo v Sloveniji v povezavi z določenimi odpadki v preteklosti že narejeno. »Recimo dajanja na trg izdelkov, ki vsebujejo večjo koncentracijo težkih kovin, kot je bilo to pri baterijah in embalaži,« pravi Miklavčičeva in dodaja, da je ena od možnosti tudi razširjena odgovornost proizvajalcev. »To se pravi, da so proizvajalci odgovorni za proizvode, tudi v fazi, ko ti že postanejo odpadki.«

Približno 16 odstotkov vseh odpadkov je komunalnih. Povprečen Slovenec jih na letni ravni ustvari približno pol tone, precejšne razlike pa so tudi med regijami. Uspešnost omejevanja proizvodnje teh odpadkov pa je po besedah predsednice Ekologov brez meja Urše Zgojznik v veliki meri odvisna od lokalnih skupnosti. »Kako intenzivno se ukvarjajo z ozaveščanjem? Ali je to sistematično ali je prepuščeno posameznim akcijam?« Po besedah sogovornice sta pomembna tudi nadzor in kaznovanje.

Direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar pojasnjuje, da velik del zbranih komunalnih odpadkov že zdaj uspešno predelajo, centri, kot je njihov RCERO, pa so po njegovih besedah pomembni tudi zaradi tega, ker shranjujejo odpadke »s katerimi se bo v prihodnje lahko naredilo še več v smislu snovnega recikliranja.« Za zdaj v zvezi s tem obstajajo določene omejitve, ki so povezane tudi s tehnologijo.

V zadnjem času se v zvezi z omenjenimi odpadki omenja tudi termična obdelava. Predsednik Eko kroga Uroš Macerl nasprotuje sežigalnici, hkrati pa opozarja, da bi se morebitna gradnja zelo verjetno zavlekla. »Sežigalnica tega problema, ki ga Slovenija trenutno ima, zagotovo ne bo rešila. Bo pa finančno ogromno stalo, če hočemo narediti sežig, ki bi od peči naprej imel takšne čistilne naprave, kot jih ima dunajska sežigalnica,« pravi Macerl in dodaja, da bi zato bilo omenjeni denar bolj smiselno vlagati v zmanjševanje ustvarjanja odpadkov.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Politika , Sociala

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Quo vadis zvonovi? (photo: Izidor Šček) Quo vadis zvonovi? (photo: Izidor Šček)

Gabriel Kavčič za Domovino: Nauk utišanih zvonov

Že prejšnjo nedeljo smo poročali, da so po odredbi tržaškega sodišča v Dolini pri Trstu zasegli zvonove v mogočnem zvoniku tamkajšnje župnije sv. Urha. Razlog za to naj bi bila tožba šestih ...

Osebnost Primorske za leto 2021 je koprski stolni župnik Primož Krečič. (photo: Radio Koper) Osebnost Primorske za leto 2021 je koprski stolni župnik Primož Krečič. (photo: Radio Koper)

"Zlato jabolko" za duhovnika Primoža Krečiča

Osebnost Primorske za leto 2021 je koprski stolni župnik Primož Krečič, ki je z neutrudno ekipo zanesenjakov uresničil sanje o umestitvi novih orgel v Kopru. Nekoč so bile nameščene v züriški ...

Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc) Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc)

Covid: Neodgovorjena vprašanja

V Svetovalnici smo se posvetili preostalim vprašanjem, ki ste jih pred časom postavili poslušalci na temo epidemije in cepljenja. Ali se lahko težave z obrabo sklepov povečajo po prebolelem ...