Robert Božič
Dovolj je sprenevedanja!
Kmetijstvo
Afera »poljsko meso« se umirja. Vsaj tako je sklepati glede na spletne objave Uprave za varno hrano, kjer so v prvem stavku prvega poročila, izdanega 1. februarja letos zapisali, da bo Uprava »vsak delovni dan javnost sproti obveščala o svojih aktivnostih in izsledkih.«
Danes smo 19. februarja, dočakali smo pet (5) objav in če se nisem zmotil pri štetju do štirinajst (14), bi moralo kmalu luč sveta ugledati vsaj še zaključno poročilo, v katerem bodo še za vse ostale vzorce, ki so bili v okviru nadzora odvzeti pri slovenskih uvoznikih mesa, zapisali, da so bili skladni. Prepričan sem namreč, da bi, če bi bili mikrobiološko ali kemijsko oporečni, to že vedeli.
Dogajanje, ki smo mu bili priča, vsekakor najprej jasno kaže, kako zahtevno delo morajo opraviti inšpektorji pri nadzoru varnosti hrane. Priznam, ne bi bil rad v koži človeka, ki je postavljen pred dejstvo, da vstopa v hladilnico, kjer že pol leta stoji 15 ton mesnih odreznin in predpostavljeni od njega zahtevajo, da odvzame vzorec, ki bo jasno povedal, kako je z mikrobiološko ali kemijsko varnostjo teh 15 palet zmrznjenega mesa, ki v praksi izvira od nekaj sto zaklanih živali, vsaka od teh pa ima svojo zgodovino in svoje tveganje.
Prehranska varnost: Iskanje igle v senu?
Če pa vzamemo pod drobnogled nadzor zmrznjenih kebabov, v katerem so naši inšpektorji našli salmonelo in ostanke veterinarskih zdravil in ozavestimo dejstvo, da so "sledovi ostankov ketoprofen zaznani samo na mestu vboda do 96 ur po aplikaciji, zato je priporočena karenca 4 dni", kot so v pojasnilu zapisali na Upravi za varno hrano, nam je vsem lahko jasno, da so slovenski inšpektorji našli iglo v senu in s tem obvarovali zdravje, ne samo slovenskih, ampak tudi hrvaških in madžarskih potrošnikov, ki prisegajo na uživanje kebaba.
In če hrvaški pristojni organi svojo javnost mirijo z dejstvom, da se salmonela ob pečenju uniči in zato, kljub temu da se je precej mesnega pripravka za kebab, ki sodi v odpoklicane serije, že pojedlo, ni prišlo do težav z zdravjem ljudi, pa se moramo nujno vprašati, kaj bi se zgodilo, če slovenski inšpektorji ne bi odvzeli vzorca iz točno tistega zavoja pripravka za kebab oziroma bi se odločili in vzeli vzorec iz nekega drugega zmrznjenega zavoja.
Sam bi težko spal
Če bi bil jaz generalni direktor Uprave za varno hrano, bi ob vsem tem težko spal, predvsem pa bi takoj nagradil človeka, ki je imel take izkušnje in modrost presojanja, da mu je ob vzorčenju uspelo najti zdravju ljudi nevarno meso. Poljski pristojni organi so namreč brez pojasnila, takoj po slovenski prijavi dejstev tega nadzora v evropski Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, odredili odpoklic celotnih serij kebabov. Poteza je vsekakor čudna in ne prispeva k temu, da bi lahko rekli, da so razmere na Poljskem pod nadzorom in je zato seveda na udaru upravičenih kritik celotni evropski sistem zagotavljanja varne hrane.
A nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Zelo težko je špekulirati, kako se bo na dolgi rok odvilo obnašanje potrošnikov. Po umirjanju afere bi na eni strani pričakovali, da bomo postali pozornejši in bomo vsaj nekaj časa brali deklaracije, čeprav resnici na ljubo na predelanih mesnih izdelkih ni mogoče prebrati oznak o izvoru posameznih vrst mesa iz katerega so narejeni. Pričakovati je, da se bo večina, ki je pozorna na to, odslej odločala za nakup izdelkov, ki sodijo v shemo kakovosti Izbrana kakovost Slovenija. Slednja namreč zagotavlja, tako pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, "da ste kupili hrano, ki je bila pridelana in predelana v Sloveniji, je višje kakovosti in je bila dodatno kontrolirana."
Prost pretok (nevarne) hrane (vprašljive kakovosti)?
Na skupnem EU trgu velja mantra prostega pretoka blaga in so, vsaj tako pravijo v Bruslju, mehanizmi kontrol varnosti hrane zelo uspešni. Ta zadnja trditev je sicer zelo podobna trditvam, ki jih je bilo 12. februarja slišati po seji slovenskega Sveta za varno hrano. A izjave z namenom umirjanja situacije nikoli ne smejo pod preprogo pomesti težav, na katere so vsi ti dogodki jasno opozorili.
EU sistem varnosti hrane ima resne pomanjkljivosti
Pravilen odgovor na afero "poljsko meso" bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: "Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!"
