Papež Frančišek: Trudimo se biti blizu ubogim, žalostnim in lačnim
Svet | Andrej Šinko
Od četrtka do prihodnje nedelje bo v Vatikanu srečanje predsednikov vseh škofovskih konferenc na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. Papež Frančišek je ob molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu vse povabil, da naj z molitvijo podpremo ta dogodek. Ob tem je dodal, da se želi s tem dejanjem pastoralne odgovornosti odzvati na velik izziv današnjega časa. V prvem delu opoldanskega nagovora pa je Sveti oče približal smisel Jezusovih blagrov, ki jih je zapisal evangelist Luka in je njihov pomen mogoče odkriti samo z lučjo vere.
Lukov zapis Jezusovih besed (Lk6,17.20-26) v štirih primerih ljudi blagruje, v drugih štirih pa naznanja gorje. S tem nam Jezus odpira oči za svoj pogled, ki gre preko površinskega videza in nas uči situacije razpoznavati z vero, je zatrdil papež Frančišek. Spomnil je, da Jezus naznanja blagor ubogim, lačnim, žalostnim in preganjanim ter da opominja tiste, ki so bogati, siti, ki se smejejo in jih ljudje cenijo.
Vzrok za to neverjetno blagrovanje pa je v tem, da Bog vidi dalje od trenutne stvarnosti in da bogataše, site, tiste, ki se zdaj smejejo in ljudje o njih lepo govorijo, graja, da bi se streznili, dokler še imajo čas.
Ta evangeljski odlomek nam odpira oči za globlje dojemanje stvarnosti, ki izhaja in vere. Mnogo je namreč tudi dandanes tistih, ki obljubljajo srečo in hitro dosežen uspeh, velik zaslužek in magične rešitve za vse težave. In v tem se - po papeževih besedah - zlahka in skoraj nezavedno pregrešimo proti prvi Božji zapovedi, ki govorili o malikovanju, o čaščenju idolov namesto, da bi častili Boga.
»Malikovanje in idoli se zdi, da sodijo v druge čase, a so dejansko prisotni vedno, tudi dandanes. Bolje kot mnoge sociološke analize, predstavljajo nekatera sedanja zadržanja. Jezus pa nam odpira oči za resničnost. Poklicani smo k sreči, da bi bili blaženi. In to tudi smo že zdaj v tolikšni meri, v kolikšni se postavimo na Božjo stran, na stran Božjega kraljestva, na stran tistega kar ni zgolj trenutno, temveč traja večno,« pojasnjue papež Frančišek.
V nadaljevanju sveti oče ugotavlja, da smo srečni, če pred Bogom odkrijemo svojo majhnost in če smo kot on in skupaj z njim blizu ubogim, žalostnim in lačnim. Ko smo zmožni to kar imamo, deliti z drugimi in stvari ne postanejo naši idoli, smo se vedno znova sposobni tudi veseliti. Ob tem nas papež Frančišek vabi, naj se vprašamo o dejanskem stanju svojega srca in v njem izbrskamo resnico o tem, kam sodimo.
Ob koncu opoldanskega nagovora je Božjo Mater Marijo prosil, naj nam pomaga evangeljski odlomek o blagrih sprejeti z odprtim srcem, da bomo postali pričevali sreče, ki ne razočara, saj Božja nikoli ne razočara.
