Osrednji studio R Ognjišče
Radio Ognjišče vse bolj prepoznan kot verodostojen medij
| 24.01.2019, 08:02 Rok Mihevc
Današnji praznik sv. Frančiška Saleškega, zavetnika novinarjev, v ospredje postavlja vprašanje o vlogi katoliških medijev v današnjem svetu.
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar izpostavlja verodostojnost, resnico, pozitivnost in sodelovanje. »Veseli in ponosni smo, da je Radio Ognjišče vse bolj prepoznan kot verodostojen medij, tega spoznanja pa se drži tudi drugo, namreč da ljudje danes spet iščejo resnico, da jim ni vseeno.
V iskanju dobrih novic smo vedno na široko odprli vrata vsem, ki so svoje zgodbe bili pripravljeni deliti z nami in tudi obresti s tega naslova začenjajo prinašati dobiček. Pri tem seveda nimam v mislih materialnega dobička, ampak onega drugega, tistega ki povezuje in gradi skupnost in dobre odnose. Pozitivna novica je smisel našega delovanja, saj je dobra, pozitivna novica, pravzaprav vesela novica, to pa je besedna zveza, ki je v jedru naše vere.
V teh nekaj besedah sem skušal zajeti pogled nazaj in nakazati smer, jadra so razprta, veter povezovanja in iskanja veselja v skupnem bivanju pa se vse bolj krepi, to čutimo ob mnogih obiskih vernih in nevernih in to nam daje upanje, da je pred nami čas sodelovanja. Lahko rečem v imenu vseh sodelavcev Radia Ognjišče, da se veselimo izzivov teh časov in dejstva, da pri gradnji lepega in dobrega sodelujemo že skoraj polnih 25 let.«
V posnetku prisluhnite še odgovornemu uredniku tednika Družina Boštjanu Debevcu, uredniku mladinske priloge v mesečniku Ognjišče Mateju Erjavcu in direktorju TV Ekodus Zoranu Kodeli.
Življenjepis
Frančišek Saleški se je rodil 21. avgusta 1567 v plemiški družini Boisy v današnji francoski pokrajini Savoja. Pravo je študiral na univerzah v Parizu in Padovi. Že v študijskih letih je pokazal zanimanje za teološka vprašanja, ob čemer je odkril duhovniški poklic. Opustil je pravniško službo in leta 1593 postal duhovnik. Najprej je tri leta služboval v pretežno kalvinistični pokrajini Chamblais, nato pa je zaradi občutljivosti za katoliško pravovernost prosil škofa v Ženevi, središču kalvinizma, naj ga v službo sprejme kot katoliškega pridigarja. Ker je požel velik uspeh, je bil že po treh letih imenovan za ženevskega škofa pomočnika (1599). Ko je tri leta pozneje postal škof ordinarij, si je prizadeval za uvedbo reform Tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563).
Sedež škofije je moral zaradi pritiska kalvinskih reformatorjev preseliti v savojsko mestece Annecy, kjer je postal duhovni voditelj in redovni ustanovitelj. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu. Za svetnika je bil razglašen leta 1665, papež Leon XIII. (1878–1903) pa ga je leta 1887 razglasil tudi za cerkvenega učitelja.
Zavetnik novinarjev
Frančišek Saleški se je v prvih letih duhovništva veliko ukvarjal s pridiganjem. Ker na prižnici ni dosegel zavidljivih rezultatov, se je odločil, da bo svoje misli objavil na letakih, ki jih je raznašal po hišah in pritrjeval na zidove. Zaradi izvirne komunikacijske domislice svojega časa ga je papež Pij XI. (1922–1939) leta 1923 razglasil za zavetnika novinarjev. Za njegov godovni dan je bil izbran 24. januar, dan, ko so prenesli relikvije v cerkev v Annecy.
Vir: katoliska-cerkev.si