Pri zdravniku
Muževič: Zanimanje za poklic družinskega zdravnika zgodovinsko nizko
Politika Petra Stopar
Medtem ko se zaradi gripe in prehladnih obolenj polnijo čakalnice zdravstvenih domov in bolnišnic, pa družinski zdravniki čedalje bolj nestrpno čakajo na rešitev svojega nezavidljivega položaja. O težavah na področju izvajanja družinske medicine naj bi danes govorili tudi na Zdravniški zbornici Slovenije.
Porast števila nenujnih bolnikov na slovenskih urgencah, tam pa čedalje pogostejše zaračunavanje njihovih obravnav, je po prepričanju zdravnika Igorja Muževiča le eden od pokazateljev preobremenjenosti osnovnega zdravstva. »Gre tudi še za naraščajoči trend samoplačniških storitev, ker jih ne morejo zdravniki v osnovnem zdravstvu dovolj obširno obravnavati in tudi čakalne osnove za sekundarni nivo so previsoke, tudi zaradi več napotitev kot bi bilo nujno potrebno, če bi imeli v osnovnem zdravstvu dovolj časa,« je za naš radio pojasnil predsednik Sindikata družinskih zdravnikov Praktikum in poudaril, da je še največji pokazatelj razmer v družinski medicini neverjetno zgodovinsko nizko zanimanje mladih zdravnikov za tovrsten poklic. »Ko vidijo na vajah ali na kroženju, kako je v družinski medicini, se hitro obrnejo in želijo to izkušnjo čim prej pozabiti, ker vidijo, da svojega znanja nikoli ne bodo mogli uveljavljati v takšni meri, kot so se učili,« opaža Muževič.
O problematiki izvajanja družinske medicine naj bi danes govoril najvišji organ zdravniške zbornice, po Muževičevih besedah pa lahko pričakujemo, da bodo člani skupščine, ki delajo na primarnem nivoju, stanje v konkretnih številkah predstavili članskim kolegom, ki delajo v bolnišnicah: »Ker tudi naši kolegi se povsem ne zavedajo, kakšno je stanje na terenu, zato je dobro, da dobijo čim širši vpogled, da bodo dejansko gledali na družinsko medicino na takšno, kakršna je v resnici, kot poklic, ne pa na takšno, kakršna je bila pred tridesetimi leti, ko je bil nabor zdravil večkratno manjši in ko so bili obiski bistveno manj kompleksni.«
Pokazatelj obsežnosti preiskav dandanes je čedalje večja debelina kartonov, ki se je v zadnjih desetih letih v povprečju podvojila, v zadnjih tridesetih pa popeterila, po lastnih meritvah ugotavlja Muževič: »Prebivalstvo se stara, bolezni so čedalje bolj kompleksne, medicina čedalje več omogoča in ni možno delati s standardi izpred 30 let danes. Zbornica je tu omejena, tista, ki bi lahko karkoli naredila, pa sta seveda vlada in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.«
Medtem so v bolnišnicah po državi zaradi gripe in drugih obolenj dihal že omejili obiske. Pričakujejo, da bo število obolelih še naraščalo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da tisti, ki so zboleli, ki kažejo znake akutne okužbe dihal, smrkajo, imajo povišano telesno temperaturo in tudi, če imajo prebavne težave, skušajo omejiti stike in nikakor ne obiskujejo tistih, ki so posebej krhki.
