Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Alen SalihovićAlen Salihović
Koledniki (foto: VaticanNews)
Koledniki

Kakšen je pravilen zapis nad vrati?

Slovenija | 05.01.2019, 10:10 Marjana Debevec

Pred nami je tretji sveti večer, ko bomo pred praznikom Gospodovega razglašenja pokropili in blagoslovili naše domove. Ob tem nad glavnim hišnim vhodom napišemo kratice C+M+B med številko novega leta. Te črke so začetnice treh besed: Christus mansionem benedicat, kar pomeni »Kristus naj blagoslovi prebivališče«. Pravilno je torej: 20+C+M+B+19. Od kje izvira ta napis, je za naš radio pojasnil prof. dr. Anton Štrukelj.

Prvotno sporočilo Kristus naj blagoslovi prebivališče je ljudsko izročilo z začetnimi črkami sčasoma označevalo imena »treh kraljev«: Caspar, Melchior, Balthasar. Tako se je v slovenščini C spremenil v G: Gašper, Miha, Boltežar.

Možje, o katerih govori Matej, niso bili samo zvezdogledi. Bili so »modri«, ki iščejo Boga. "Po pravici smemo reči, da ti »modri«, ki iščejo in počastijo »judovskega kralja«, predstavljajo naravnanost verstev na Kristusa. So nekako v družbi Abrahama, ki na Božji klic odide iz svoje dežele. So tudi v družbi Sokrata in njegovega iskanja večje resnice onkraj vnaprej dane religije. V tem smislu so ti ljudje predhodniki, pripravljavci poti in iskalci resnice, ki se nanašajo na vse čase", je za naš radio dejal dr. Štrukelj.

Koledovanje na Tri kralje je imelo na Slovenskem več oblik. Običajno so koledniki z zvezdo peli od hiše do hiše pesem o poklonitvi treh Modrih. V zadnjih desetletjih postaja nabirka za potrebe misijonov. Ponekod duhovniki v božičnem času obiskujejo in blagoslavljajo domove. »Družina je »domača Cerkev«, kakor prvi Jezus: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« Vrnímo se k Izviru! Napíšimo na duri izvirni hišni blagoslov: 20+C+M+B+19. Christus Mansionem Benedicat: Kristus blagoslóvi prebivališče!«, nas še vabi dr. Anton Štrukelj.

OBJAVLJAMO CELOTEN ČLANEK PROF. DR. ANTONA ŠTRUKLJA

Ob prazniku Gospodovega razglašenja nad glavnim hišnim vhodom napišemo kratice C+M+B med številko novega leta. Te črke so začetnice treh besed: Christus mansionem benedicat, kar pomeni »Kristus naj blagoslovi prebivališče«. Pravilno je torej:  20+C+M+B+19.

Ljudsko izročilo je z začetnimi črkami sčasoma označevalo imena »treh kraljev«: Caspar, Melchior, Balthasar. Tako se je v slovenščini C spremenil v G: Gašper, Miha, Boltežar.

Komaj katera svetopisemska pripoved je zbudila toliko domišljije, a tudi raziskovanja in premišljevanja kakor pripoved o »modrih« iz »dežele sončnega vzhoda«, ki jo evangelist Matej navezuje neposredno na poročilo o Jezusovem rojstvu: »Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri (zvezdoslovci) z Vzhoda v Jeruzalem in spraševali: 'Kje je novorojeni kralj Judov? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda in smo se mu prišli poklonit'« (2,1sl.).

Najprej se moramo vprašati: kakšni so bili možje, ki jih Matej označuje kot »modrece« iz »dežele sončnega vzhoda«? Pojem modreci (mágoi) ima kar štiri pomene, ki obsegajo tako pozitivne kakor negativne lastnosti. A v Matejevem evangeliju so modri očitno pripadniki perzijskega duhovništva – so predstavniki verskega in filozofskega spoznanja.

Kako so ti starodavni znanstveniki, zvezdogledi, postali kralji? Ime »trije kralji« se jih je prijelo šele v začetku 10. stoletja. Modri z Vzhoda so postali kralji in z njimi so v jaslice zavile kamele in dromedarji. Takratno izročilo je videlo v treh kraljih predstavnike tedaj znanih celin: Afrike, Azije, Evrope. Črni kralj trdno spada zraven! V Jezusovem kraljestvu ni razlike med rasami in porekli. Človeštvo je v njem in po njem zedinjeno, ne da bi izgubilo bogastvo različnosti.

Pozneje so trem kraljem pripisovali tudi življenjske dobe ljudi: mladost, zrelost in starost. Modri z Vzhoda so začetek. Zastopajo odprtost človeštva za Kristusa. Začenjajo procesijo, ki se vije skoz vso zgodovino. Zastopajo notranje pričakovanje človeškega duha in naravnanost svetovnih verstev na Kristusa.

Na pot so se mogli odpraviti samo notranje nemirni ljudje, ljudje upanja, ki so iskali resnično zvezdo odrešenja. Možje, o katerih govori Matej, niso bili samo zvezdogledi. Bili so »modri«. Izpričevali so notranjo dinamiko preseganja verstev, ki je iskanje resnice, iskanje pravega Boga in s tem hkrati filozofija v izvirnem pomenu besede. Modrost tako ozdravlja tudi sporočilo »znanosti«.

Po pravici smemo reči, da ti »modri«, ki iščejo in počastijo »judovskega kralja«, predstavljajo naravnanost verstev na Kristusa. So nekako v družbi Abrahama, ki na Božji klic odide iz svoje dežele. So tudi v družbi Sokrata in njegovega iskanja večje resnice onkraj vnaprej dane religije. V tem smislu so ti ljudje predhodniki, pripravljavci poti in iskalci resnice, ki se nanašajo na vse čase. Katekizem čudovito pove: »Naj bo pastir ali modrec, človek tu na zemlji ne more doseči Boga drugače, kakor da poklekne pred betlehemske jasli in ga moli skritega v slabotnost Otroka« (KKC 563).

Koledovanje na Tri kralje je imelo na Slovenskem več oblik. Običajno so koledniki z zvezdo peli od hiše do hiše pesem o poklonitvi treh Modrih. Koledovanje izhaja iz 16. stol., kolikor ni povezano s starejšim božično-novoletnim koledovanjem. V zadnjih desetletjih postaja nabirka za potrebe misijonov. Ponekod duhovniki v božičnem času obiskujejo in blagoslavljajo domove. Družina je »domača Cerkev«, kakor prvi Jezus: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« Vrnímo se k Izviru! Napíšimo na duri izvirni hišni blagoslov: 20+C+M+B+19. Christus Mansionem Benedicat: Kristus blagoslóvi prebivališče!

Anton Štrukelj

Slovenija, Svet, Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu
Tjaša in Uroš Steklasa (photo: Rok Mihevc) Tjaša in Uroš Steklasa (photo: Rok Mihevc)

Do konca koncerta Klic dobrote zbrali ...

Slovenska karitas je pripavila že 34. dobrodelni koncert Klic dobrote za slovenske družine v stiski. Iz dvorane Golovec v Celju so ga lahko neposredno spremljali gledalci RTV SLO 1 in poslušalci ...

Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Franci Trstenjak, Valentin Areh, Tanja Dominko, Danijel Poslek in Aljoša Rehar (photo: Rok Mihevc) Franci Trstenjak, Valentin Areh, Tanja Dominko, Danijel Poslek in Aljoša Rehar (photo: Rok Mihevc)

30 let Radia Ognjišče: O medijih z mediji

V oddaji Pogovor o smo gostili pomembne soustvarjalce slovenskega medijskega prostora in se posvetili aktualnemu stanju in spremembam v preteklih treh desetletjih. Med sogovorniki so bili ...