Ernest Petrič podpira svobodo govora, a v obe smeri

Slovenija | 04.12.2018, 00:41 Tone Gorjup

V tokratni oddaji ’Spoznanje več, predsodek manj’ je prof. dr. Ernest Petrič spregovoril o iskanju najboljših kandidatov za najvišje funkcije v državi, ki je prevečkrat prepuščeno političnemu trgovanju, o globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, pri katerem ne Evropa ne Slovenija doslej nista tvotno sodelovali, čeprav bi morali, o slabem poznavanju muslimanskega sveta, ki trka na vrata Evrope in o svobodi govora oziroma sovražnem govoru ...

Svoboda govora je sveta

Za Ernesta Petriča je svoboda misli in posledica tega, svoboda govora, sveta. Kot pravi, so v vseh modernih družbah zakonske norme zakonski predpisi, kje svoboda govora postane žalitev, postane zaničevanje, postane kaznivo dejanje, ampak o tem naj odločajo sodišča. Taka kot jih v modernih družbah imamo, neodvisna sodišča. O tem naj ne odločajo posamezniki na položajih kakršnikoli forumi. O tem, kje postane svoboda govora kaznivo dejanje, naj odloča sodišče in zakonodajalec.

V življenju je seveda treba negovati neko kulturo dialoga in medsebojnega spoštovanja. Karkoli napišem ali govorim, javno, tudi privatno navsezadnje … vedno pazim, da ne bi koga užalil, vedno skrbno pazim, da je na drugi strani človek, s katerim se morda ne strinjam, do čigar mnenja sem morda kritičen. Ampak bom zelo pazil, da ga na ponižam, da ga ne užalim, da ga ne diskvalificiram kot človeka in tako naprej. To je pa drugo polje delovanja, kjer se je treba truditi za kulturo dialoga. Z neke oblastne pozicije posegati v to sfero, je skrajno tvegano, skrajno delikatno. Tega bi se še kako izogibal. Kajti, ko se enkrat sproži ta postopek, je zelo hitro svoboda govora zelo omejena.

Naša medijska krajina

Ko gre za medijsko krajino v eni izmed razvitih demokracij in našo slovensko, Petrič pogreša predvsem dnevnik, ki bi bil bolj informativen kot to, kar danes imamo. Zanima ga, kaj se dogaja v svetu. Ob tem ga ne zanima, kaj misli nek povprečen slovenski novinar, kako vidi stvari. Zanima ga predvsem dogajanje po svetu in kaj o tem menijo ljudje, ki so zares pomembni po svojem znanju in položaju, ki o teh stvareh odločajo. V domačih medijih ga moti ambicija določenega novinarja, da ga prepričuje o svojih pogledih. To ga res kaj dosti ne zanima. Če hoče priti do dobrih informacij in dovolj jasne slike kar recimo o neki stvari misli Trump, Macron, Meklova ali Putin, mora pogledati v tuje časopise. Drugo, kar mu v naših medijih ni všeč je to, da so vsi mediji več ali manj, eni bolj eni manj, opredeljeni. Imajo svojo politično agendo, kar pomeni, da že vnaprej veš, kako bodo pisali. Podpira sicer svobodo govora, a v obe smeri. Ne pa, da bi podpiral svobodo govora, kot opaža pri nekaterih: smo za svobodo govora, če nekaj pride iz te strani; če isto pride iz druge strani, je pa sovražni govor. Po njegovem mnenju je preveč tega v naših medijih.

O razumevanju islama

Problem islama je, da je to velika vera z veliko preteklostjo, z velikim prispevkom človeštvu. Ima pa nekatere značilnosti, ki jih krščanstvo nima več. Ne pozna ekumenizma. Za velik del islama je značilno, da njihovi voditelji pravijo, da je to edina prava vera in zato edina prava pot do Boga. Drugi niso drugoverci ampak brezverci. V Evropo prihajajo preprosti ljudje in ti se zelo težko integrirajo. Hočejo ostati to, kar so, ker je edino njihova vera, prava vera.

Svet bo urejen pravično in bo živel v miru, ko bo ves svet islamski. Tako je prepričanje mnogih. Zato je soočanje s islamom zapleteno, težavno. Njihova integracija v naš svet bo veliko težja, kot integracija naših dedov, ko so šli v Ameriko. V muslimanskem svetu se danes dogajajo verske vojne med modernizmom in togim radikalnim islamom. Velik del muslimanskega vodstva želi še naprej ohraniti obvladovanje svojih vernikov v celoti. Pot do modernejšega in za ves svet sprejemljivejšega islama bo še dolga, do takrat pa je treba imeti pred očmi vse to, kar prinaša radikalni islam.

Prisluhnite oddaji v audio arhivu ali zgoraj!