Zasavje še vedno v pričakovanju gospodarskega prestrukturiranja
Slovenija Andrej Šinko
Država se še vedno ukvarja z zapiranjem Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki se je začelo že leta 2000. Sprva je bilo dokončno zaprtje predvideno v letu 2015, novela zakona, ki je v obravnavi na parlamentarnem Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, pa zdaj zaključek rudarskih del predvideva konec naslednjega leta. Rok za izvedbo likvidacije družbe Rudnik Trbovlje-Hrastnik pa je 31. december 2020.
Spremembe zakona bodo po navedbah vlade omogočile dokončanje postopkov za popolno in trajno opustitev rudarskih del, odpravo posledic, ki so nastale ob rudarjenju, ter da se prepreči obstoj morebitne nevarnosti za ljudi, živali in okolje.
V približno dveh desetletjih zapiranja rudnika so številni ostali brez dela, vendar kot pojasnjuje rudarski sindikalist Toni Lisec, so v preteklih letih »dosegli, da lahko večina ljudi na nek pošten način zaključi zgodbo v rudniku«. Ob tem je dodal, da bi zadevo lahko izpeljali povsem drugače, če bi bil na strani države takšen interes.
Zakon o zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik je sicer opredelil tudi gospodarsko prestrukturiranje regije. Direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje Tadej Špitalar je poudaril, da peljejo določene projekte v zvezi s tem, vendar si želijo, da bi takratni zakon »bolj konkretno določil ukrepe«. Špitalar je pojasnil, da bi si želeli bolj konkretnega definiranja projektov, vsebin in instrumentov ter da bi bili tudi finančno ovrednoteni.
Ob tem je dodal, da je za državo še vedno izziv spodbujanje nadomestnih investicij v regiji. »Če pogledamo države, kot so Nemčija, Poljska, Grčija, Slovaška, torej tiste, kjer se rudarstvo še vedno odvija, do zdaj ni bilo regije, ki bi ji država odrezala energetiko oziroma primarno industrijo kar tako, saj je to proces, ki zahteva generacije,« pojasnjuje Špitalar, ki sicer meni, da je pri gospodarskem reformiranju Zasavja ključno sodelovanje države in regije.
