V Novem mestu letos kar trije pomembni mejniki

Slovenija 23. 10. 2026, 12:27 | Petra Stopar

Novomeški škof Andrej Saje je ob začetku akademskega leta daroval mašo v stolnici sv. Nikolaja v Novem mestu. Letošnje srečanje je bilo še posebej slovesno, saj je bilo prvo po ustanovitvi nove javne univerze v Novem mestu. Škof je študente, profesorje in raziskovalce spodbudil, naj znanje povezujejo z modrostjo, odgovornostjo in služenjem skupnemu dobremu.

Zgodovinski trenutek za Novo mesto in Dolenjsko

Sveta maša, ki jo je škof Andrej Saje daroval 21. oktobra, je bila v znamenju pomembnega mejnika za dolenjsko prestolnico. Novo mesto je namreč dobilo novo javno univerzo, ki odpira nove možnosti za izobraževanje, raziskovanje ter sodelovanje med akademskim okoljem, gospodarstvom in širšo družbo. »Današnje srečanje ima poseben, lahko bi rekli zgodovinski pomen. Prvič obhajamo sveto mašo ob začetku akademskega leta v času, ko je Novo mesto dobilo novo javno univerzo,« je poudaril škof.

Ob tem je spomnil, da leto 2026 povezuje kar tri pomembne mejnike: 280-letnico ustanovitve novomeške gimnazije, 20-letnico Škofije Novo mesto in ustanovitev javne univerze. Novomeško gimnazijo je leta 1746 ustanovila cesarica Marija Terezija, njeno vodenje pa zaupala frančiškanom. Škofijo Novo mesto je 7. aprila 2006 ustanovil papež Benedikt XVI.

Po škofovih besedah vsi trije dogodki pričajo o bogati izobraževalni, kulturni in duhovni dediščini prostora ter o skrbi za človekov celostni razvoj.

Vera in razum nista nasprotnika

V nagovoru je škof posebno pozornost namenil odnosu med vero in znanostjo. Poudaril je, da krščansko izročilo med njima ne vidi nujnega nasprotja, temveč možnost medsebojnega dopolnjevanja. Spomnil je na besede svetega Janeza Pavla II. iz okrožnice Fides et ratio: »Vera in razum sta kakor dve krili, s katerima se človeški duh dviga k zrenju resnice.«

Razum človeku omogoča raziskovanje sveta, odkrivanje njegovih zakonitosti in razvoj novih tehnologij, vera pa odpira vprašanja o smislu življenja, dostojanstvu, odgovornosti in dobrem. »Vera ne nadomešča znanstvenega raziskovanja in znanost ne more odgovoriti na vsa človekova bivanjska vprašanja,« je dejal škof in poudaril pomen odprtega ter spoštljivega dialoga.

Prav univerza je po njegovem prepričanju lahko prostor takšnega srečevanja, kjer se različne znanstvene discipline povezujejo, hkrati pa ohranjajo svojo samostojnost.

Več informacij še ne pomeni več modrosti

Osrednje sporočilo škofovega nagovora je bilo, da znanje svojo pravo vrednost dobi takrat, ko služi človeku. Ob hitrem razvoju umetne inteligence, novih tehnologij in vse večji dostopnosti informacij je opozoril, da kopičenje znanja samo po sebi še ne pomeni tudi modrosti.

»Danes imamo izjemne možnosti dostopa do informacij, razvoja umetne inteligence in novih tehnologij. Toda več informacij še ne pomeni nujno več modrosti. Človek lahko veliko ve, pa vendar ne zna vedno presoditi, kaj je prav in dobro.«

Zato mora imeti univerzitetno izobraževanje tudi jasno etično razsežnost. Znanstveni in tehnološki napredek sta po njegovih besedah resnično dragocena, kadar prispevata k bolj pravični, solidarni in človeški družbi.

Pri tem se je navezal tudi na besede papeža Leona XIV., ki je 8. oktobra ob začetku akademskega leta papeških univerz v Rimu poudaril, da akademsko delo ne sme biti omejeno zgolj na pridobivanje informacij in doseganje osebnih uspehov, ampak mora biti usmerjeno tudi k drugim.

Študentom: Ne sprašujte se le, kaj boste delali, ampak kakšni ljudje boste postali

Škof Saje je posebej nagovoril študente in jih povabil, naj študijskih let ne razumejo zgolj kot pripravo na poklicno pot, temveč tudi kot čas osebnostnega in duhovnega zorenja: »Dragi študentje, ob študiju ne razvijajte samo strokovnih sposobnosti. Razvijajte tudi svojo osebnost, vest, odgovornost in sposobnost sodelovanja. Sprašujte se ne samo, kaj boste nekoč delali, ampak tudi, kakšni ljudje želite postati.«

Ob tem je poudaril, da mora biti cilj izobraževanja širši od pridobivanja diplom in strokovnih nazivov. Pomembno je, da človek pridobljeno znanje zna uporabljati odgovorno ter v dobro drugih.

Veliki darovi prinašajo tudi veliko odgovornost

Škof je sporočilo povezal z evangeljskimi besedami: »Od vsakogar, komur je bilo dano mnogo, pa se bo mnogo zahtevalo; in komur so zaupali mnogo, od njega bodo še več terjali« (Lk 12,48). Poudaril je, da so znanje, nadarjenost, sposobnosti in možnosti izobraževanja dragoceni darovi, ki pa prinašajo tudi odgovornost.

Profesorje je spodbudil, naj znanje posredujejo strokovno, pošteno in zavzeto ter mlade spremljajo pri njihovem osebnem in intelektualnem razvoju. Študente pa je povabil k vztrajnosti, delavnosti in odgovornemu razvijanju njihovih sposobnosti. »Vsi pa smo poklicani, da se vprašamo, kako bomo prejete darove uporabili v dobro drugih,« je poudaril.

Naj bo novo akademsko leto čas ustvarjalnosti in osebne rasti

Ob koncu nagovora je vse zbrane povabil k molitvi za darove Svetega Duha, predvsem za modrost pri odločanju, potrpežljivost pri študiju in raziskovanju, poštenost pri delu ter odprtost do resnice. Spomnil je tudi na pomen notranjega in duhovnega življenja, medosebnih odnosov ter solidarnosti.

»Človek namreč ni samo razum. Je tudi srce, vest in duhovno bitje, ki išče smisel svojega življenja.«

Novi univerzi je zaželel, da bi postala prostor odličnosti, odprtega dialoga, medsebojnega spoštovanja in odgovornega služenja družbi. Nagovor je sklenil z željo, da bi novo akademsko leto zaznamovali ustvarjalnost, osebna rast, nova spoznanja in dobro sodelovanje: »Naj nas pri našem delu spremlja Sveti Duh, da bomo znali povezovati znanje z modrostjo, resnico z odgovornostjo ter osebni uspeh s služenjem skupnemu dobremu.«