Za zdaj ustavne obtožbe ne bo
Slovenija | 11.12.2018, 15:24 Tanja Dominko
Poslanske skupine SDS, NSi in SNS so pripravile predlog ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca, in sicer zaradi nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva. Besedilo je nared, ampak bodo stranke počakale na sejo državnega zbora, na kateri naj bi prihodnji teden obravnavali novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Novelo je pripravila stranka SDS, a je doslej že večkrat naletela na premalo posluha med poslanskimi kolegi.
Vlada je sicer že 22. novembra sporočila, da nasprotuje predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je oktobra vložila poslanska skupina SDS. Ta želi, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira v enaki višini kot v javnih šolah, torej 100-odstotno. S tem bi po njihovih navedbah uresničili ustavno odločbo iz leta 2014. Sporočilo trojice strank SDS, NSI in SNS je jasno- če podpore zakonu ne bo, gre naprej ustavna obtožba. Danes se je na to temo odzval tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo.
»Mislim, da je to v prvi vrsti politična odločitev, ki jo mora sprejeti koalicija. To ni neka tehnikalija. Eden od naslednjih koalicijskih vrhov se bo moral ukvarjati z njo. Kajti nihče v tem trenutku nima zadosti glasov v eno ali drugo smer, zato je to zelo naporno in dolgotrajno usklajevanje..«
Je pa minister vendarle naredil majhen pozitiven korak, ki vzbuja upanje, z naslednjo izjavo. »Vsako odločbo ustavnega sodišča je treba reševati in jo rešiti. Tu ni nobenega dvoma, kajti to je osnova pravne države in pravne kulture. To je treba narediti. Ampak je počasno in mukotrpno usklajevanje glede na razmerje sil v parlamentu in v koaliciji.« S tem je povedal vse. Poklicala sem tudi Antona Kokalja, ki je bil eden od pobudnikov prve ustavne presoje omenjenega zakona.
Takrat je ustavno sodišče namreč ugotovilo, da je ureditev, po kateri se javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirajo 85-odstotno, neustavna, in da mora država uzakoniti 100-odstotno financiranje. Neskladje bi moral državni zbor odpraviti v enem letu, a se to do zdaj še ni zgodilo. Kokalj pravi: »Glede na to, da smo pobudniki vložili prvo pobudo že pred več kot šestimi leti, lahko rečem samo to, da se ne počutimo preveč varne, kot tisti, ki naj bi nas pravna država varovala. Od te vlade ne pričakujemo nič, pač pa pričakujemo odločitev ustavnega sodišča o pobudi, ki smo jo vložili pred dobrima dvema letoma.« Te odločitve še ni, kot kaže, pa bo imela glavno besedo pri vsem skupaj vendarle politika.
