Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
Oddaje Nataša Ličen
»Veselje do znanosti« je naslov vsakoletne prireditve celjske gimnazije ob novembrskem Svetovnem dnevu znanosti za mir in trajnostni razvoj ter zavedanju, da se ne učimo le zato, da bi vedeli, temveč da bi svoje znanje znali koristno uporabiti.
Osrednji dogodek je bila predstava Janeza Dovča z imenom »Tesla«, ki je nastala pred dvema letoma ob večji razstavi o Nikoli Tesli v Cankarjevem domu. Prvenstveno je bila namenjena srednješolcem, a je prerasla prve ambicije in dosegla široko občinstvo. Predstava je univerzalna, večplastna in zato širše zanimiva. »Sem glasbenik, po izobrazbi fizik in mi je spoj znanosti ter umetnosti zelo blizu. Misel na različne glasbene pojave in instrumente skozi optiko fizike mi je vedno navdih raziskovanja in opazovanja. Začelo se je s Teslino tuljavo, potem pa me je potegnilo v raziskovanje. Navdušen sem nad humanistično platjo Nikole Tesle, ki me še vedno navdihuje. Znanost je danes večinoma krojena zahodnjaško, Teslov pristop pa je bil morda bolj slovansko občutljiv. Bilo bi super, če bi znanost nekaj te občutljivosti vpletla v svoje pristope, da ni tako robotska, analogna in digitalna, to bo, konec koncev, lahko kmalu počela umetna inteligenca. Mi bi pa radi intuicijo, otroško čudenje, iskrenje, resonančnost, o kateri dosti govori tudi sama predstava.«
Iskrivost, iskrenost, igrivost
Otroško čudenje, ko sami pridemo do spoznanja, je tisto pravo. »Je pa ja jasno vsakomur, da je treba v šolskem sistemu poskrbeti za igro otrok, pa ne v virtualnem svetu z igricami, kar je dejansko težava, ampak v realnem svetu. Znanstveniki, kot je bil Nikola Tesla in kakršen je bil tudi Einstein in še marsikdo, imajo ta otroški pristop in z neko intuitivnostjo, čudenjem napadejo nek problem in potem skačejo od veselja in se vse iskri, ko naredijo korak naprej. Ta pristop je najučinkovitejši.« Zato iskrivost in igrivost. In, zakaj še iskrenost? Janez Dovč odgovarja: »V tem precej narejenem svetu je iskrenost nujna.«
Nikola Tesla je že pred sto leti govoril o poplavi informacij. Govori, da to jemlje pozornost vsem, tudi globokoumnim, temu se ne moremo zavestno izogniti, ker naša čutila delajo. "Logično je, da se za vsako obdelavo, za vsak zvok, za vsako reč potrebuje nekaj energije. To je čista fizika in, če je tega preveč, morajo možgani ves čas nekaj procesirati, obdelovati, in je jasno, da smo bolj utrujeni, da je vse več kroničnih obolenj, ki so posledica utrujenosti. Da sploh ne začnemo govoriti o drugih družbenih težavah.«
Nesporno dejstvo je, da je nekaj ključnih izumov plod Teslovega dela. »Bil je tudi mislec in humanist, ki je sanjal o boljšem svetu. Spajal je zahod in vzhod, znanost in umetnost. S tega stališča mi je zelo blizu. Navdušuje me konkretno tudi format, ki sem ga s to predstavo odkril, bolj po spletu okoliščin, to je, da imajo gledališče, oder, glasba, … še vedno možnost zaobiti racionalne mehanizme in se dotakniti človeka, ga odpreti ter mu predati določeno znanje na dokaj neobičajen način. Odpreti misel, spodbuditi željo po vedeti več, po raziskovanju. Danes imamo, paradoksalno, vse mogoče informacije sekundo stran. Kakšen privilegij. Včasih je možnost izobraževanja ločevala elite od revnih slojev. Danes imamo vsi vse, in namesto, da bi izrabili to infrastrukturo, je to še vedno problem.«
Celotni pogovor je objavljen v oddaji »Mladoskop«, v kateri smo pred mikrofon povabili tudi srednješolca, osnovnošolko in osnovnošolca ter ravnatelja omenjene gimnazije Gregorja Delejo in se pogovarjali o vedoželjnosti ter o mestu znanosti v vsakdanjem življenju.
