Laž da človeku nevarno čutiti, da lahko z manipulacijo govora postane božanski

Oddaje | 20.11.2018, 11:29 Rok Mihevc

Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Gost oddaje »Globine« je bil jezuit p. Damjan Ristić.

V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo. »Prvi, ki je spregovoril je bil Bog. Ne samo, da z besedo ustvarja, ampak z njo tudi blagoslavlja... »bilo je dobro«. Zanimivo je to, da ima človek na tem svetu poslanstvo, ki je odgovor na božji govor.« Človek je ustvarjen po božji podobi in ima sposobnost govora, ki je podoben božjemu, pravi Ristić, vseeno pa ta ni tako močan, saj ne ustvarja stvarstva.

Bog in človek gradita

Govor je tudi pogovor in gre za nekaj več, če je beseda postavljena v središče vsega, v središče stvaritve sveta. »Tudi živali komunicirajo, imajo jezik, ki ga razumejo in dobro funkcionira znotraj njihovega sistema. Človeški govor pa se prilagaja na različne razmere, na katere se živalski ne more.« Govor je več kot samo izrečena beseda, gre za dejanja. In je tudi molitev, saj gre za odgovor na bivanje, pojasnjuje Ristić. »Bog je rekel naj bom in rekel je, da sem dober. Tako govor ni več samo odgovor in pogovor z Bogom, ampak postane svoja pot. Hitro si kuje in gradi svoje imperije mimo Boga. Začne se s preprosto lažjo in namigom v raju. Laž pa je tista, ki da človeku čutiti, da lahko z manipulacijo govora postane božanski.«

Vzgoja za govor

Vsakdanji dogodki nam kažejo, da je rast na tem področju zelo nujna. »Moj govor izraža to, kar je v meni. In to kar gojim, bom izrekel z besedami ali dejanji. Je pa tudi molk vrsta govora.« Zato je treba vedeti, v kakšno smer vzgajati za govor, spodbuja Ristić. »Mi, ki smo kristjani, se učimo govora s tem, kako nas nagovarja Jezus in vidimo, kako nas po njem nagovarja Bog Oče. Naš govor je vedno odgovor na božji nagovor. Naše življenje je odgovor na božje dejstvo, da želi, da smo živi. In to nam gre lahko dobro od rok, odvisno kako se vzgajamo.«

Si res upamo biti tako kot Kristus?

To sicer ne pomeni, da si ovčka, ampak nekdo ki se s svetom sooča na način, ki zagovarja resnico in vrednoto, da je vse, kar obstaja, blagoslovljeno. »Ne postavlja se za sodnika, se pa postavlja za srednika, za zdravnika, ki vnaša v ta svet drugačno logiko, kot jo pozna ta svet.« In razločevanje je bistven del vzgoje za govor. »Kaj je duhovno in kaj prihaja od sveta?«

Krščanstvo se hitro »naleze« duha sveta in ni več tisto, kar v svojem bistvu prenaša, torej resnico. Ni pa vsaka situacija primeren čas in način, kako resnico izreči. »Če se še tako ne strinjam s sogovornikom, jeza ni nikoli krščanski način delovanja. Tudi, ko je bil Jezus napaden, se ni branil. Če bi se, ne bi bil niti križan in tako je dopustil, da se grdoba resnice razodene na njem. Podoba tega, kaj je laž in greh, se vidi na njegovem telesu in krvavem, popljuvanem obrazu. Je slika človeštva, ki se razbesni nad njim in če ga pogledamo, vidimo, kaj povzroča naša govorica.« Z besedami »blagor vam, ker vas bodo zaradi mene zasramovali«, nas na nek način vabi k preroškemu pogumu, naj ne nasedamo na provokacije sveta s tem, da odgovorimo v istem jeziku. »Z lažjo človek od nekdaj zakriva svojo pravo podobo.«

Posledica pogovora je hitro konflikt in tudi Jezus je bil kdaj v konfliktu, nikoli pa ni provociral ali poniževal. »Kristjan, ki se želi postaviti zase in na noge, ne bo pustil, da tisto, kar mu je sveto, nekdo zlorablja in pljuva.« Dialog je pogovor dveh, ki ne temelji na bazi dokazovanja, kdo je bolj pameten, ampak za delitev izkušenj in medsebojno učenje. Človek je v dialogu pripravljen prisluhniti drugemu, v konfliktu pa želi zmagati. Dialog je zrel govor za katerega se je treba truditi in je konstruktiven. Konflikt pa zaradi človeške narave vedno nastaja, ima željo po avtonomnosti in se požvižga na druge.

---

Oddajo je pripravil in vodil Blaž Lesnik.