Aleksander Mežek praznuje

| 15.11.2018, 13:52 Jure Sešek

Vabilo na nedeljski koncert v ljubljanski Operi razkriva kako hitro teče čas. Aleksander Mežek praznuje sedemdeseti rojstni dan. V spominu in zavesti zvestih poslušalcev je še vedno rosni mladenič, razpet med Anglijo in Slovenijo. V resnici pa že nekaj let mirno biva v rodni Žirovnici in se veseli popolne vrnitve h koreninam.

V Petkovem večeru smo ga gostili pred koncertom ob obletnici in kramljali o spominih, glasbeni poti, praznovanju in pogledu naprej. Aleksander Mežek je gotovo eden izmed tistih avtorjev, ki bodo za vedno pustili pečat v srcu slovenskih poslušalcev. Mnoge njegove so že danes ponarodele, prepeva jih mladina s kitaro, razveselijo se jih vsi, ki ga radi slišijo prek radijskih valov. Tudi naših, na katerih je reden gost. Zato niti ni tako čudno, da si bomo v nedeljo delili večer. Mi na našem Gala koncertu, Aleksander pa s svojimi glasbenimi prijatelji in poslušalci v ljubljanski Operi.

Takole pravi sam: „Svojo kariero bi lahko poimenoval 'Zgodba dveh dežel'. Odraščal sem v alpskem kotičku Slovenije kjer sem se nadihal naravnih lepot dežele in bogate ljudske folklore. Ljubezen do glasbe me je že zgodaj pripeljala v Veliko Britanijo, kjer sem našel prijatelje in občinstvo. Ugajala jim je zmes slovanskega srca in zahodne kultiviranosti. Slovenije nisem nikoli zares zapustil. Razširil sem si prostor, da bi s tem pridobil bolj izostren čut za svoj lasten ustvarjalni izraz. Pot pa ni bila lahka, vsem pa vesel, da sem gradil mostove med deželama, ki sta mi pri srcu. Med tisto, ki mi je dala življenje in tisto, ki me sprejela kot prijatelja.“

V radijskem intervjuju je razmišljal o svoji poti, delu, življenju, ustvarjanju, bolezni … „Kot mlad si nisem znal predstavljati kaj pomeni biti del glasbenega sveta, kako je biti ujet vanj. Skladbe iz svojega zgodnjega obdobja danes izvajam povsem drugače, kot takrat. Upam, da poslušalci slišijo, da je moj pogled na skladbe dozorel. Vedno znova se sprašujem ali razumem „tistega fanta“, ki je pri sedemnajstih ustvaril pesem Ajda pa znova cveti. Občutki, ki sem jih takrat prelival v kitice in melodijo so zoreli z menoj. Pa vendar ostajajo mladi.“ Ne more mimo spominov, ki jih je pletla mladost na Gorenjskem, mimo ljubezni do domovine in njenih ljudi.

Med mnogimi ploščami je tudi projekt "Krila", ki je s sodobno krščansko glasbo izšel pri založbi Ognjišče: „V moji glasbi je od začetka do danes prisotno duhovno razmišljanje. Vsako čustvo, ki ga doživim, vsako doživetje presojam skozi sito duhovnosti. Vedno se trudim odzivati se na pravi način, vsako besedilo, vsako pesem razumem tudi kot odgovornost na tem nivoju. Ne želim zavajati ljudi, ničesar nočem vsiljevati, rad bi bil iskren. V življenju in mojem delu.“

Aleksander Mežek je zorel tudi ob hudi bolezni, ki ga je pred leti naučila mnogih resnic: „Ob vsaki resni bolezni spoznaš, da gre življenje vedno naprej, tudi takrat, ko si priklenjen na posteljo in utrujen zaradi bolezni. Vedno se najde tudi pomoč. Ko sem izvedel, da imam raka, sem bil pripravljen na vse, vključno s koncem. Ni mogoče, da se soočaš z resno boleznijo, da ti v bolnici povedo, da ti je preostalo pol leta življenja, ti pa se ne vprašaš kaj to pomeni. Ni mogoče! Ko so me sprejeli v bolnišnico, me je pričakal konzilij, zaupali so mi diagnozo, kirurg pa mi je rekel: „Hočemo vam rešiti življenje.“ Pogledal sem ga in mu odgovoril da je to nemogoče. Kar pomislite, ne more vam zdravnik rešiti življenja, narediti tako, da boš nato „večno v redu“. Ne gre! Lahko vam ga le podaljša … „

Aleksander Mežek, vse najboljše! Koncert z naslovom „Tečem skozi čas“ bo v ljubljanski Operi v nedeljo, 18. novembra, ob devetnajstih. Sodelovali bodo: Godalni orkester Camerata Carniola, Marko Hribernik, Boštjan Gombač, Janez Dovč, Vid Ušeničnik, Ilj Pušnik, Tine Lustek in Blaž Podobnik, ter gostje: Christina Harrison, Ian Bruce, Pete Clark.