Odnos
Beseda »hvala« hrani odnos
Rok Mihevc
Jesen je v polnem razmahu in hvaležni smo za lepoto tega letnega časa. Hvaležni, da je bila narava letos tako radodarna, saj so shrambe polne. Verjetno pa smo hvaležni še za marsikaj in o tem smo govorili v oddaji »Za življenje«, ko smo gostili duhovniškega zapornika Roberta Friškovca.
Kaj boš rekel tetici?
Besedo »hvala« najprej naučimo otroke in sodi med t.i. »čarobne besede«. Morda za nekoga spada na področje bontona, a vsekakor izraža naš pogled na svet in držo. Ali se imamo za središče sveta, ali to vlogo priznavamo nekomu drugemu.
Hvaležni smo takrat, ko nekaj ne razumemo kot samoumevno. »Ni samoumevno, da smo deležni življenja, saj sami prav nič ne prispevamo k temu. Ljudje s svojimi izkušnjami občutimo, da nas Bog ohranja pri bivanju, da ohrani tisto iskro, ki daje življenje in ga sami ne moremo podaljšati. Lahko se čudimo, od kod prihaja to »biti«. Ob daru občutimo hvaležnost, če seveda znamo dar kot takega prepoznati, ceniti in ne mislimo, da nam kar pripada.«
Zakaj hitro pozabimo na hvaležnost?
Etiopski pregovor pravi, »samo človek ni hvaležen za dobroto«, še bolj piker je slovenski, »kdor hoče hvaljen biti, mora umreti, kdor hoče opravljen biti, se mora oženiti«. Obveznosti nas potegnejo vase, veliko je krivic in sprašujemo se, zakaj bi sploh bili hvaležni. Morda se nam kdo že dolgo ni zahvalil in se ljudje obnašajo, da je naš prispevek samoumeven. Nekdo misli, da od zahvaljevanja še nihče ni preživel, a izražena zahvala kaže na odnos človeka do človeka, izraža priznanje in naš dolg do strojenega, pravi Robert Friškovec.
Če beseda »hvala« zmanjka, se morda nikjer nič vidnega ne pozna, pozna pa se med odnosoma med človekoma. Manjka nekaj, kar bogati in krepi odnos. Radi imamo navado, da po uspehu kar hitro pozabimo na vsako pomoč, ki smo jo bili deležni. Nagnjeni smo k poveličanju lastnih naporov in vloženega truda, radi pa zmanjšujemo prispevek in doprinos drugih, tudi Boga. Gre za skušnjavo nehvaležnosti in samo poveličevanja, ki se ga je dobro zavedati.
Drža hvaležnosti vključuje zdravo mero ponižnosti in zavedanja, da ni samoumevno, da smo prejeli nešteto darov. »Ni samoumevno, da mi mama da krožnik juhe na mizo, da dobim v nedeljo zvečer oprano in zlikano perilo... recite hvala in garantirano vas bodo debelo pogledali.« Z besedo »hvala« se hrani odnos in je pomembna tudi takrat, ko imamo občutek, da je nekaj moralo biti opravljeno.
Oddajo je pripravila in vodila Mateja Feltrin Novljan.
