Drugačna, preroška ekonomija za bolj solidaren svet

Slovenija | 05.11.2018, 10:07 Marjana Debevec

V Castel Gandolfu blizu Rima je ta konec tedna potekal kongres z naslovom: Preroška ekonomija. V treh dneh so strokovnjaki z različnih koncev sveta predlagali novo ekonomijo, ki bo služila celostnemu človekovemu razvoju. Predstavili pa so tudi primere dobre prakse, kjer je v središče ekonomije postavljen človek.

Mreža sedmih organizacij in sicer skupnost papeža Janeza XXIII., Nomadelfija, Katoliško globalno gibanje za podnebje, Gibanje četrti svet, Združenje Svet občestva in družine, pobuda Slot- Mob in Gibanje fokolarov se je ta konec tedna srečala v Castel Gandolfu.

Krik ubogih je postal krik sveta

Podnebne spremembe vodijo v družbeno revščino, so ugotavljali udeleženci kongresa in danes ni mogoče več gledati na ekologijo tako kot se je na primer pred tremi desetletji. Krik ubogih je postal krik naše zemlje, zato si vsa ta gibanja na svoj majhen a nepogrešljiv način prizadevajo odgovoriti nanj.

Občestvena ekonomija na primer prinaša nov pogled na podjetništvo, ki deluje za skupno dobro, saj višek deli tudi ubogim in nezaposlenim daje delo, organizacija Četrti svet pomaga ljudem v skrajni revščini znova najti dostojanstvo in omogočiti, da se sliši njihov glas na krajih odločanja. Skupnost papeža Janeza XXIII. ima več socialnih zadrug in centrov sprejemanja, operacija Golob pa deluje na vojnih območjih.

Delovna mesta v Afriki in preživetje brez koke v Kolumbiji

Skupaj so iskali nosilce sprememb za bolj socialno in solidarno ekonomijo ter možnosti za mednarodno sodelovanje vseh, ki si zanjo prizadevajo. Neko nemško podjetje na primer ustvarja delovna mesta v Afriki, kolumbijsko pa ubogim na območju oboroženih konfliktov pomaga preživeti brez vzgoje koke, kar sicer delajo vsi ostali. Svoj prispevek srečanju so dali tudi ljudje z obrobja družbe in tako pokazali, da lahko ubogi pomagajo odgovarjati na izzive našega planeta.

Ne gre za iluzijo, ampak za konkretna dejanja

Argentinska ekonomistka Cristina Calvo je prepričana, da gre za ekonomijo, ki ima za cilj skupno dobro. Ne gre za utopijo ali za iluzijo, ampak za konkretna dejanja. Po njenem prepričanju pa bi potrebovali več vpliva, da bi lahko spremenili pravila ekonomskega delovanja.

Na kongresu so delovali tudi mladi, ki so predstavili svoje pobude za varovanje okolja, spregovorili so tudi o družbeni nepravičnosti. Dvajstletni Flex iz Nemčije je na primer pri devetih letih posadil prvo drevo, da bi rešil globalno podnebje. Kasneje je ustanovil organizacijo otrok in mladih, ki je po svetu posadila že 15 milijard dreves.

Green jobs

Predlagali so pobude za spremembe teh nepravičnosti. Ena od perečih vprašanj današnje družbe je pomanjkanje dela. Preroška ekonomija je predlagala različne dejavnosti pod skupnim naslovom »Green jobs«. Gre za to, da izpostavljajo potrebo po zaščiti ljudi, tako da se jim zagotovi delovno mesto, obenem pa se poskrbi za varovanje okolja, npr. obnovljivi viri energije.

Udeleženci kongresa so večkrat izpostavljali tudi neenakosti med redkimi bogatimi in veliko večino revnih na našem planetu. Poudarili so, da ne moremo s prstom pokazati le na banke in multinacionalke, ampak se moramo tudi mi vprašati, kam vlagamo naš denar.