NLB znova tudi v zasebnih rokah, izplen ne navdušuje

Slovenija | 09.11.2018, 19:07 Andrej Šinko

V postopku prodaje NLB je cena za delnico določena pri 51,50 evra oziroma na spodnji meji cenovnega razpona med 51,50 evra in 66 evri. Po njej bo država predvidoma prodala 65 odstotkov NLB za 669,5 milijona evrov. Cena analitikov ni presenetila, politike pa izplen ni navdušil. V Evropski komisiji so izvajanje zavez Slovenije do Bruslja pozdravili.

Sam izplen javne ponudbe delnic je sicer nekoliko zapleten. Država je v tem postopku tako za zdaj prodala 59,1 odstotka delnic NLB, s čimer bi iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov. Ob uveljavitvi posebne stabilizacijske opcije pa bo delež narasel na 65 odstotkov, izkupiček za državo pa na 669,5 milijona evrov.

Slovenski državni holding je namreč uveljavil opcijo presežne dodelitve in dal na voljo dodatnih 1.181.819 delnic NLB. Pri tem gre za stabilizacijski mehanizem. Kot je slišati, je bila to zahteva velikih mednarodnih vlagateljev, ki so se zanimali za nakup delnic banke. Gre za to, da bosta stabilizacijska organizatorja, Citigroup in Wood & Company, te dodatne izdane delnice zadržala na posebnem fiduciarnem računu in nato v 30 dneh od uvrstitve delnic na borzo lahko sklepala posle z namenom stabiliziranja cene.

Delnice NLB bodo sicer v sredo začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi, s tem pa bodo prodajni postopki za največjo banko v državi uradno končani. Prodajo približno treh četrtin je Sloveniji naložila Evropska komisija v zameno za leta 2013 odobreno državno pomoč banki. Država je prodajo banke odlagala, zato je komisija danes potezo Slovenije pozdravila.

Dosežena cena v IPO sicer pomeni, da bo tržna kapitalizacija oziroma tržna vrednost NLB ob začetku kotiranja delnic dosegla 1,03 milijarde evrov. Za primerjavo, knjigovodska vrednost kapitala je bila ob koncu junija 1,51 milijarde evrov.

Čas za prodajo zaradi trenutno negotovih razmer na trgih za prodajalca ni bil najbolj ugoden. A če država tega ne bi storila, bi morali imenovati skrbnika za odprodajo za NLB. To od konca leta 2013 in še danes bremenijo številni ukrepi, ki naj bi zagotovili, da zaradi državne pomoči na trgu nima prednosti pred tekmeci. S tem pa bi obveljali še dodatni ukrepi, ki bi krnili in še bolj bremenili njeno poslovanje.

Kakšni so odzivi?

Analitikov cena ni presenetila. »Glede na način in zgodovino prodajanja ter časovni pritisk in trenutne tržne razmere cena na spodnjem delu razpona ni presenečenje,« je strnil analitik Luka Flere. »Pri investitorjih je verjetno prevladalo to, da je NLB sicer zanimiva naložba, a ne toliko, da bi se obremenjevali z dejstvom, da pri najnižji ponujeni ceni lahko zamudijo priložnost za nakup delnic,« pa je dogajanje pospremil analitik Matej Šimnic.

Je pa razočarala politike, saj izplen ne bo tako velik, kot bi v ugodnih razmerah lahko bil. Nekateri so opozorili, da se Sloveniji maščuje to, da postopka ni izpeljala prej, drugi so izrazili razočaranje nad danimi zavezami Bruslju.

V stranki NSi so zadovoljni, da se končuje dolg postopek prodaje Nove Ljubljanske banke. Ocenjujejo pa, da bi za banko, če bi jo prodali lani, iztržili več, je za STA danes dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.

V Levici, kjer prodaji vseskozi nasprotujejo, so vlado kot skupščino SDH pozvali k zavrnitvi »sramotne« cene in zahtevali razpravo o tem v državnem zboru.

Da je SDH odgovoren tako za prodajo NLB kot za cenovni razpon prodaje delnic, je v izjavi spomnil vodja poslancev največje vladne stranke LMŠ Brane Golubović. Dodal je, da bodo v poslanski skupini počakali do zaključka prodaje, ko pričakujejo od SDH vsa natančna pojasnila v zvezi s prodajo NLB in ceno, ki jo je holding dosegel.

Kar nekaj osti kritike je bilo uperjenih proti prejšnji vladi, ki je lani prvi poskus IPO ustavila. Predsednik SMC in nekdanji premier Miro Cerar je povedal, da je pričakoval višjo ceno delnice in prodajo celotnega deleža, ki je bil na voljo. A po njegovem je bistveno, da je Slovenija izpolnila svojo zavezo in zaključila to zgodbo. Ob tem pa je menil, da prvotna zaveza o prodaji banke po oceni SMC ni bila potrebna.

Javnost je vsaj za zdaj ostala tudi brez odziva vrha vlade in ministrstva za finance. V kabinetu premierja Marjana Šarca so tako zapisali, da je postopek v pristojnosti SDH, zato predsednik vlade tega ne bo komentiral. Odzvali se niso niti na poziv Levice.

Za uradne komentarje pristojnih o izidu prodaje delnic največje slovenske banke bo tako treba počakati do naslednjega tedna, ko je pričakovati novinarsko konferenco vodilnih v SDH in NLB, ki pa prav gostobesedni s pojasnili ne bodo mogli biti, saj zanje v postopku IPO še dober mesec veljajo stroge omejitve komuniciranja.

NLB pa bo tako po petih letih znova dobila zasebne lastnike. Pred 16 leti sta bila to belgijska KBC in EBRD, tokrat je ob slednji s 6,3-odstotnim deležem največji posamični lastnik ob državi, ki ima v banki približno 35-odstotni delež, finančni sklad Brandes Investment Partners s 7,6-odstotnim deležem. Mali vlagatelji bodo imeli v celotni lastniški strukturi okoli dveodstotni delež.

Mali vlagatelji, to so fizične ali pravne osebe, ki niso dobro poučeni investitorji, so lahko v postopku IPO vpisali najmanj 10 delnic in jih plačali po ceni 66 evrov. Vplačali so jih za nekaj manj kot 30 milijonov evrov, NLB pa jim bo po napovedi razliko vrnila do četrtka.

Kakšne so še zaveze države?

Država bo morala do konca prihodnjega leta prodati še približno 10-odstotni delež. Ker bodo delnice banke kotirale na borzi, bodo ti postopki precej lažji. Pol leta po začetku kotacije delnic velja sicer moratorij, a nato je pričakovati, da bo na podlagi dodatka k objavljenemu prospektu in predhodnega dogovora z zainteresiranimi vlagatelji SDH prek borze prodal še preostale delnice do nadzornega deleža.

Do takrat pa bodo za NLB veljale omenjene omejitve. Banka ima omejitev glede donosa iz lastniških instrumentov, ne sme sklepati določenih poslov, kot so lizinški posli, in ima prepoved prevzemov. V Sloveniji mora zapreti nekaj poslovalnic, zaprtje 14 načrtuje v začetku decembra, ter začeti prodajo svojega deleža v hčerinski zavarovalnici NLB Vita.

NLB je za leta 2015, 2016 in 2017 državi izplačala za skupaj 378,2 milijona evrov dividend. Njena pomoč banki konec leta 2013 je znašala 1,56 milijarde evrov.