Podnebna romarja AG iz Filipinov in Louise Peltier iz Francije
Podnebni peš romarji so se na poti iz Vatikana na Poljsko ustavili tudi pri nas
Slovenija | 07.11.2018, 22:30
V Sloveniji se mudi skupina podnebnih peš romarjev, ki je svojo pot začela v Vatikanu in jo bo sklenila v Katovicah na Poljskem, kjer bo decembra podnebna konferenca Združenih narodov. Podnebni peš romarji so iz različnih držav, s hojo želijo izraziti svojo solidarnost z najranljivejšimi sestrami in brati po svetu.
Podnebne peš romarje je navdihnila okrožnica papeža Frančiška Hvaljen, moj Gospod, ki omenja tudi podnebne spremembe. Njihovo 1.500 kilometrov dolgo pot je organiziralo Globalno katoliško podnebno gibanje, društvo Greenpeace pa pomaga pri logistiki in dogodkih ob poti.
V Sloveniji so se v sredo zvečer ustavili na okrogli mizi v Duhovnem središču svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani. "Okrogla miza je bila mišljena kot osrednji dogodek njihovega obiska pri nas. Želeli smo izpostaviti problematiko podnebnih sprememb, na katere vplivamo tudi ljudje s svojim življenjem in svojim delovanjem," nam je povedal jezuit pater Primož Jakop. Kot je dodal, je želela okrogla miza predvsem spodbuditi vsakega posameznika k spremembam, ki se vidijo navzven, in tudi tistim, notranjim, med drugim k razmišljanju o rodovih, ki prihajajo za nami in jim mi na nek način že odvzemamo vire. Na okrogli mizi so spregovorili trije govorci. Predstavnik romarjev AG Sano, je pričeval o svoji osebni izkušnji tajfuna Hayan, o že zaznavnih posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji in o tem, kaj napovedujejo modeli, je spregovorila Mojca Dolinar z Agencije za okolje, v duhu papeževe okrožnice Laudato.si pa je občinstvo nagovoril tudi prevajalec enciklike v slovenski jezik Jurij Dobravec.
Ob tej priložnosti so se nekateri mediji obrnili na Slovensko škofovsko konferenco, zanimalo jih je, kakšna so prizadevanja naše krajevne Cerkve za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb in tudi za zmanjšanje svojega okoljskega odtisa ter kako o odgovornosti za ohranitev planeta ozavešča vernike. Nadškof Stanislav Zore je v odgovoru med drugim spomnil, da je Slovenska škofovska konferenca v preteklosti dejavno podprla različne okoljevarstvene projekte, omenil je blagoslov živali na praznik svetega Frančiška Asiškega, kot je še dodal, naša krajevna Cerkev varovanje narave poudarja tudi prek pastoralne, izobraževalne in vzgojne dejavnosti.
Slovenska škofovska konferenca je vprašanje skrbi za naravo in trajnostni razvoj neposredno predstavila leta 2011 v predvolilni publikaciji z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije, takrat je med drugim zapisala, da je stvarstvo Božji dar, ki je namenjen vsem bitjem v vseh časih, zato je ohranjanje narave odgovornost vsakega posameznika in celotne skupnosti ter vsega človeštva. Poudarila je še, da je treba v javnem življenju dvigniti stopnjo zavesti in kulture do hrane, odpadkov, uporabe okolju prijaznejših prometnih sredstev in spoštovanju narave ter da bi morali posebno pozornost nameniti vodnim virom. Nadškof Zore je opozoril na številne primere dobrih praks, ko so župnije, samostani in vzgojno izobraževalne ustanove v Sloveniji, ki so nadgradili svoje ogrevalne sisteme, da so prijazni okolju.