Papež na dan ubogih: Prisluhniti moramo njihovemu kriku!

Svet | 18.11.2018, 11:03 Marjana Debevec

Obhajamo drugi svetovni dan ubogih. Papež je zanje dopoldne v vatikanski baziliki daroval sveto mašo, nato pa bo tudi kosil z njimi. V nagovoru je poudaril, da nas Jezus ne pusti živeti mirno in predvidljivo življenje. Ne živimo, da bi kopičili, je zatrdil in dodal, da je naša slava v tem, da pustimo to, kar mine in zadržimo to, kar ostane.

Kot slišimo v evangeliju, je šel Jezus po vodi do učencev, kar pomeni, da je pohodil zlo in utrdil gotovost, da samo On premaga naše velike sovražnike: hudiča, greh, smrt in posvetnost. Tudi danes nam ponavlja: Jaz sem, ne bojte se.

Včasih sicer vidimo le trenutne težave, po papeževih besedah pa je pomembneje odkriti, kam usmerjati naše življenje. Skrivnost je v tem, da Jezusa povabimo na krov. Z njim na krovu se namreč vetrovi pomirijo in nikoli ne potonemo, je zatrdil papež.

Tudi mi smo ljudje šibke vere in potrebujemo Jezusovo ponujeno roko, da nas potegne iz zla. »To je začetek vere: rešiti se ošabnega prepričanja, da smo na mestu, sposobni, samostojni in priznati, da potrebujemo odrešenje.«

Zato pa je po papeževih besedah pomembno živeti vero v stiku z ubogimi. To ni sociološka možnost ali moda nekega pontifikata, ampak teološka potreba, je zatrdil in dodal: »Prosimo milosti, da bi slišali krik ubogih, pretresljiv krik otrok, ki ne smejo ugledati luči sveta, krik majhnih, ki trpijo lakoto, otrok, ki so navajeni na zvok bomb, namesto na igro, krik zavrženih in zapuščenih ostarelih, krik tistih, ki se morajo soočati z življenjskimi težavami brez prijateljske navzočnosti, krik tistih, ki so prisiljeni bežati ter pustiti svoj dom in domovino brez gotovosti, krik celotnih narodov, ki se jim jemlje naravne vire; krike številnih Lazarjev, ki jokajo, medtem ko se redki bogati gostijo s tistim, kar bi v imenu pravičnosti pripadalo vsem.«

Krik ubogih je po papeževih besedah vsak dan močnejši, kljub temu pa mu vsak dan manj prisluhnemo.

Kristjan ne more biti brezbrižen, ali pa se vdati v usodo. Prisluhniti mora kriku ubogih in ponuditi roko ubogemu. Nismo namreč poklicani dobro delati samo tistemu, ki nas ima rad. Jezus zahteva, da gremo še naprej: ljubiti zastonjsko in dajati tistemu, ki nam ne more povrniti. Ali vsak dan med mnogimi stvarmi, ki jih delamo, naredimo kaj zastonj? To bo naša ponujena roka in resnično bogastvo v nebesih, je na svetovni dan ubogih še zatrdil sveti oče.