Nasilje v Nigeriji
V Nigeriji letos ugrabljenih 10 duhovnikov in 10 redovnic; usoda Asie Bibi še neznana
Svet | Marjana Debevec
Medtem ko spremljamo zgodbo Pakistanke Asie Bibi, katere usoda še vedno ni točno znana, pa so številni kristjani preganjani tudi po drugih državah. Ena od držav, kjer nasilje ne pojenja, je Nigerija. Tam so včeraj izpustili štiri redovnike, ki so jih ugrabili v torek. V zadnjem letu sicer v tej afriški državi narašča število ugrabitev duhovnikov, redovnikov in redovnic.
Cerkev v Nigeriji je zaskrbljena, ker so oborožene skupine na jugu države samo v tem letu ugrabile 10 duhovnikov in 10 redovnic. Se pa veseli štirih rešenih redovnikov, ki so jih na jugu države ugrabili oboroženi moški. Pred dvema mesecema so ugrabili duhovnika, ki so ga sicer kmalu izpustili, vendar je zaradi posledic mučenja po treh dneh umrl.
Kristjani pa so mučeni in preganjani tudi v Pakistanu, kjer v teh dneh odmeva izpustistev Asie Bibi. Mednarodno združenje za človekove pravice je opozorilo, da je v pakistanskih zaporih še na desetine ljudi kot je Asia Bibi, ki so obtoženi bogoskrunstva. Zato bi bila po njihovem prepričanju potrebna še večja podpora s strani zahodnih držav.
Predstavnik Evropske komisije za spodbujanje verske svobode v državah izven Evropske unije Jan Figel je za agencijo Sir povedal, da je v 13 državah zagrožena smrtna kazen za ateizem, v 22 -ih za spreobrnjenje v drugo vero, več kot 70 držav pa ima zakon, ki kaznuje bogoskrunstvo. Verska svoboda je po njegovih besedah merilo civilizacije in pokazatelj vseh ostalih človekovih pravic.
Nasilje najbolj prihaja do izraza z islamskim terorizmom, hindujskim in budističnim nacionalizmom, pa tudi s strani laicističnih ideologij, je povedal Figel.
Obenem pa smo danes priče pravega genocida nad raznimi verskimi manjšinami, spomnimo le na Jazide ali Rohinge.
Vzor sožitja bi po Figlovih besedah morale dati tri monoteistične religije: krščanstvo, islam in judovstvo, ki predstavljajo 55 odstotkov prebivalstva. Njihova vloga je nezamenljiva predvsem pri vzpostavljanju pravičnosti in miru na Bližnjem Vzhodu. Dolgo časa je bilo potrebnega, da je papež Pavel VI. končno lahko vstopil v sinagogo in Janez Pavel II. v mošejo. »Ko bo večina svetovnega prebivalstva delovala za boljši svet, bo ta cilj že dosežen«, je za agencijo SIR še dejal Jan Figel.
