Zahvala je najlepša prošnja za vnovično obdaritev
Slovenija | 04.11.2018, 00:45
V naši krajevni Cerkvi je nedelja po prazniku vseh svetih namenjena zahvali. Pri današnjih svetih mašah se še posebej zahvaljujemo Bogu, ki nam v svoji neskončni dobroti vsak dan naklanja obilo darov. Hkrati se zahvaljujemo tudi bližnjim ter tako utrjujemo dobre vezi in gradimo občestvo. Slovenski škofje ordinariji so tudi letos ob tej priložnosti naslovili zahvalna pisma na duhovnike, redovnike in redovnice, vse župnijske sodelavce, ostarele, bolne in preizkušane, ki darujejo svojo osamljenost in svoje trpljenje, molivce in dobrotnike ter ostale vernike.
Predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, vabi, naj na zahvalno nedeljo kot starozavezni molivec v zahvalo za Božjo dobroto skupaj dvigamo kelih odrešenja in kličemo Gospodovo ime. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl poudarja, da je hvaležnost velika moč človeške duše in da ima vsak od nas v srcu toliko prostora, da jo čuti, a ljudje se razlikujemo v tem, komu smo hvaležni. Kot dodaja, smo kristjani za različne darove najprej hvaležni Bogu, tako je zahvala tudi v središču oltarne daritve pri evharistiji. Upravitelj celjske škofije Rok Metličar je hvaležen za predano in zvesto delo dozdajšnjega celjskega ordinarija škofa Stanislava Lipovška, ki je papežu Frančišku letos ponudil odstop. Metličar v zahvalnem pismu kliče v spomin ravnanje uboge vdove, ki je v tempeljsko zakladnico hvaležno darovala vse svoje imetje. Meni namreč, da potrebujemo njeno izkustvo zaupanja. Na svetopisemske odlomke, ki pričajo o največjih zapovedih, torej o ljubezni do Boga in do bližnjega, se v zahvalnem pismu opira koprski škof Jurij Bizjak. Kot opozarja, imamo tehten razlog tako za hvaležnost Gospodu za njegovo razodetje kot tudi vsem tistim, ki so nam Božje razodetje posredovali in to počnejo še naprej. Murskosoboški škof Peter Štumpf na zahvalno nedeljo ugotavlja, da nas obilje lahko zavede v samoumevnost. Velikokrat zavrnemo višek dobrin, a bi jih lahko delili. Po besedah škofa Štumpfa je podobno z vero in zakramenti, saj prav tako za mnoge postajajo samoumevni in celo nepotreben višek, v katerem gledajo grožnjo lastni svobodi. Prepričan je, da bi se ob vseh sodobnih pripomočkih za oznanjevanje morali zavedati, da smo te milostne darove prejeli tako zase, da v sebi dozorevamo kali večnega življenja, in za tiste, ki jih še nimajo. K zahvali Bogu tako za sadove zemlje kot za duhovne darove, ki jih prejemamo po zakramentih, vabi novomeški škof Andrej Glavan. Kot pojasnjuje, je zahvala najlepša prošnja za vnovično obdaritev.
Letošnja zahvalna pisma naših škofov ordinarijev lahko v celoti preberete na spletni strani Katoliške Cerkve.
