Pregled domačih dogodkov od petka, 19., do petka, 26. oktobra

| 26.10.2018, 21:00

43. teden v letu 2018 bo ostal v spominu posebej zato, ker se je iz tega sveta poslovil veliki domoljub Alojz Rebula, potekale pa so že nekatere spominske slovesnosti pred bližajočimi se prazniki. Spomnili bomo še na državni praznik, iskanje ustavnega sodnika in na dopisovanja med Slovenijo in Evropsko komisijo.

Poslovil se je Alojz Rebula!

V minulem tednu nas je v 95. letu starosti zapustil slovenski pisatelj, esejist, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula. Kot so sporočili njegovi svojci, bo pogreb v družinskem krogu v Loki pri Zidanem mostu v ponedeljek, dan kasneje pa bo maša zadušnica ob 16. uri v frančiškanski cerkvi na Tromostovju, mašo v Ljubljani bo daroval upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Alojz Rebula se je rodil na Tržaškem, diplomiral je iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Kot nam je zaupal v pogovoru pred štirimi leti, ga je zgodovina vse življenje izredno zanimala. Bil je pisatelj, esejist in prevajalec, leta 1951 je bil zaradi svojega razmišljanja tudi aretiran in vse do konca komunistične oblasti nadzorovan s strani tajne politične policije. Aktiven je bil vse življenje, do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, sicer pa ves čas ustvarjal. Sodil je med redke predstavnike slovenske literature v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. Na kar kažejo tudi številni odzivi. Kot je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal p. dr. Edi Kovač, je bil Rebula prvi, ki je uvedel biblični roman (Jutri čez Jordan), bil je prvi, ki je pisal o osamosvojitvi, bil pa je tudi velik kristjan. Večkrat sta govorila o veri, vselej je izražal hvaležnost za to, da jo ima, da mu je dana, veliko je molil rožni venec, veliko razmišljal. »Imel sem to srečo, da sem se prijateljsko družil z njim in v enem zadnjih pogovorov mi je dejal, da še nihče od njegovih prijateljev, ki so odšli v večnost, ni prišel povedat, kako je tam. Pa sem mu dejal, da bo to sam odkril. Zasmejal se je. Ko sem ga pred nekaj dnevi blagoslovil ob odhodu, sem slutil, da ga zadnjič vidi. Tudi on je to čutil in njegov smehljaj je bil blažen, občutek sem imel, da se mi nekdo nasmiha ljubeznivo, dobrohotno iz večnosti.«

Ob smrti pisatelja, prevajalca in akademika Alojza Rebule so se zvrstili izrazi sožalja. Tržaški literat Marko Kravos je zapisal, da se mu Rebula v spomin vpisuje kot »sejalec v primorsko književno prst po dolgi prisilni prahi/pustivu za časa fašizma, ko se na slovenskem zahodnem koncu ni moglo razviti za celo generacijo ustvarjalcev«.

Predsednik republike Borut Pahor je ob smrti akademika Rebule njegovi družini poslal iskreno sožalje, z izrazi hvaležnosti, ker nam je usoda namenila takšnega pisatelja. Ob 90-letnici je Pahor Rebulo odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemen prispevek k uveljavljanju slovenskega jezika, kulture in slovenstva v zamejstvu.

Kardinal Franc Rode je zapisal: »Ta neugnani spraševalec, ta strastni radovednež, ta nepomirljivi vrtalec v skrivnost sveta in zgodovine, je končno dobil odgovor. Zdaj ve: vse je ljubezen.« Kot je v svojem zapisu dodal kardinal Rode je »na dnu vsega nedoumljiva, prvotna, večna milina in ta je ljubezen. Ranljiva ljubezen, na videz nemočna pred zlom, a končno - zanj zdaj – zmagovita«.

Pri Slovenski škofovski konferenci pa so zapisali, da je bil Rebula »eden največjih slovenskih pisateljev, prepričan kristjan in član SAZU, prejemnik več nagrad, predvsem pa klasični filolog in prevajalec Svetega pisma«. Slovenski škofje so izrekli sožalje Rebulovi ženi Zori Tavčar, hčerama Tanji in Alenki ter dodali, da se pokojnega ter njegove družine spominjajo v molitvi.

SLOVENIJA

Slovenija je odgovorila na pismo Evropske komisije v zvezi s proračunskim načrtom za prihodnje leto. Z ministrstva za finance so sporočili, da bo Ljubljana posodobljen dokument v Bruselj poslala potem, ko bo rebalans proračuna za prihodnje leto v državnem zboru in fiskalnemu svetu. Ob tem so javnosti pojasnili, da Evropska komisija od naše države do danes ni pričakovala napovedi konkretnih ukrepov, ampak je le pozvala k njihovemu čim prejšnjemu oblikovanju.

Ustavno sodišče z novim predsednikom in s koalicijsko usklajeno kandidatko za ustavno sodnico

Ustavni sodniki so za svojega novega predsednika soglasno izvolili sodnika Rajka Kneza. Funkcijo bo nastopil 19. decembra. Trenutno jo zaseda Jadranka Sovdat, ki ji bo dan pred omenjenim datumom potekel devetletni mandat ustavne sodnice. Medtem pa je pri predsedniku republike Borutu Pahorju potekal prvi krog posvetovanj za novega ustavnega sodnika. Če se niso mogli poenotiti ob imenu Andraž Teršek, je sedaj za koalicijo, Levico in poslanca narodne skupnosti pravo ime Katja Šugman Stubbs. Pahor je sicer po posvetih presodil, da bi bila primerna kandidatka Verica Trstenjak, ki izpolnjuje visoka strokovna merila za opravljanje te pomembne funkcije. V SDS-u in NSi-ju so napovedali, da bi podprli Trstenjakovo, prav tako bi jo bili po besedah vodje poslanske skupine DeSUS-a Franca Jurše najverjetneje pripravljeni podpreti nekateri poslanci DeSUS-a, a sedaj je zgodba drugačna. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje poenotenja pri guvernerju Banke Slovenija.

Pogajanja s sindikati ne kažejo preboja

V petek so se nadaljevala pogajanja o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja. Predlog, ki ga je v torek ponudila vlada, so v koordinaciji stavkovnih odborov 16 sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška in dveh zdravstvenih sindikatih že zavrnili. Vladna pogajalska skupina je sindikatom javnega sektorja sicer najprej predstavila svoj predlog za rešitev stavkovnih zahtev. Njena ponudba naj bi bila vredna 234 milijonov evrov, kar bi realizirali v treh letih. Sindikalne zahteve pa ta znesek precej presegajo, po vladnih ocenah naj bi znašale 972 milijonov evrov. Predstavnik sindikalistov Jakob Počivavšek je že pred srečanjem nakazal, da bi to v pogajanjih lahko predstavljalo problem.

V minulem tednu sta za skupno mizo z vladno pogajalsko skupino sedla še sindikata policistov, ki se kljub drugačnim obljubam vladne strani pogajata ločeno. Vladnim pogajalcem so predstavniki policistov dodatno obrazložili svoje stavkovne zahteve in pričakujejo, da jim bo vladna stran prišla naproti s predlogom za njihovo reševanje, je sporočil predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič. Policisti od 1. oktobra nadaljujejo stavko, ki so jo začeli 12. februarja. Tudi Sindikat zdravstva in socialnega varstva, ki tako kot več drugih ni zadovoljen z vladnim predlogom rešitve stavkovnih zahtev, se pridružuje decembrskemu stavkovnemu valu, stavko je napovedal za 5. december, nadaljevala pa se bo do izpolnitve stavkovnih zahtev. Na pogajalskem srečanju z vlado jih je po navedbah predsednika sindikata Zvonka Vukadinoviča najbolj razjezilo to, da vlada za zaposlene do 26. plačnega razreda ni pripravljena dvigniti plačnih razredov in da ne soglaša z nobenimi dodatki, ki jih zahtevajo v sindikatu.

So pa stavko prekinili vsaj uslužbenci Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ki so jo začeli konec lanskega novembra. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je pojasnil, da je z novim direktorjem Rajkom Kozmeljem prišlo do ustreznejšega socialno-partnerskega sodelovanja. Uslužbenci Sove so s stavko med drugim želeli opozoriti na premalo kadra, prav tako so zahtevali višje plače. Po Verkovih besedah jim je Kozmelj zagotovil, da se bodo razmere uredile.

Kadrovanje pod vlado Marjana Šarca tako kot pri Miru Cerarju v znamenju strankarskih kvot

Vlada je razrešila Matejo Vraničar Erman s položaja državne sekretarke na ministrstvu za finance. Razlog je neusklajenost s finančnim ministrom Andrejem Bertonceljem pri zakonu o davku na nepremičnine. Bertoncelj sicer ni stopil pred medije, je pa obrambni minister Karl Erjavec kot problem izpostavil, da je Vraničar Ermanova napovedovala večje finančne posledice zakona za državljane. Sprva je bilo predvideno, da naj bi se z osnutkom zakona konec tedna seznanili predstavniki koalicije, ki so člani parlamentarnega odbora za finance, a je srečanje bilo odpovedano. V zvezi s širitvijo obdavčitev nepremičnin je zaskrbljena tudi Katoliška cerkev, ki je doslej za nepremičnine, kjer se izvaja verska dejavnost, oproščena plačila davka. Dodatna obdavčitev bi bila tudi poseg v versko svobodo. To ni bila edina kadrovska poteza vlade. Zamenjava je tudi na čelu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Ireno Šinko bo nasledila nekdanja ministrica za okolje Irena Majcen, ki bo štiriletni mandat nastopila 12. novembra. V strokovnih krogih navdušenja nad menjavo menda ni, je pa s tem izpolnjeno vsaj to, da bo imela delo, saj na volitvah Majcnova ni uspela nagovoriti volivcev, da bi jo poslali v državni zbor.

Parlament spet ustavil pot predloga za znižanje DDV

Državni zbor je na izredni seji sklenil, da predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, s katerim bi znižali DDV nazaj na raven pred krizo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem se je neuspešno končal že tretji poskus opozicijske SDS za znižanje DDV, prvega je DZ zavrnil decembra lani, drugega februarja letos. Poleg poslancev SDS so podporo predlogu izrazili le še v poslanskih skupinah NSi in SNS. SDS si želi vrnitev splošne stopnje DDV na 20 odstotkov in nižje stopnje DDV na 8,5 odstotka, kot je veljalo do sredine leta 2013, ko ju je tedanja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek zvišala na današnjih 22 oz. 9,5 odstotka. Ukrep je bil predviden le kot začasen, a je nato DZ leta 2015 na predlog vlade Mira Cerarja sklenil, da višje stopnje DDV postanejo trajne.

Janša zavrača vse očitke

Na celjskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši zaradi žaljivih tvitov zoper novinarki Televizije Slovenije Eugenio Carl in Mojco Pašek Šetinc. Že pred sojenjem je Janša tožbo označil za absurdno, saj v obtožbi, kot je trdil, ni nobenih dejstev in gre samo za osebno mnenje. Janšev zagovornik Franci Matoz je zahteval izločitev sodnice Barbare Žumer-Kunc in sodnice porotnice Simone Zorko, češ da obstaja dvom o njuni nepristranskosti. Sodnica je njegovo zahtevo zavrnila. Sojenje se bo nadaljevalo v ponedeljek.

Pri reševanju odprtih vprašanj Slovencev v zamejstvu in po svetu nujna konstruktiven dialog in postopnost

Komisija državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu se je seznanila s položajem avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Izpostavljena problematika bo napovedih predsednice komisije Ljudmile Novak vključena v program dela komisije, ki ga bodo obravnavali na eni od prihodnjih sej. Tako člani komisije kot predstavniki slovenske manjšine v sosednjih državah so se strinjali, da sta pri reševanju odprtih vprašanj nujna konstruktiven dialog in postopnost, ter tudi, da bi več pozornosti namenili skrbi za slovenski jezik, mlajšim generacijam, povezovanju mladih, predvsem na področju izobraževanja, na obeh straneh meje ter ustvarjanje novih delovnih mest na območjih, kjer živi slovenska manjšina.

Brezarjevo brezno spomin in opomin

Župnija Ljubljana Podutik je v Kucji dolini nad Podutikom pripravila žalno komemoracijo za žrtve povojnega komunističnega nasilja, pobite v Brezarjevem breznu. Slovesnost, katere se je udeležilo približno sto ljudi, je vodil župnik Marko Čižman. V Kucji dolini je grobišče iz maja 1945. V Brezarjevo brezno okoli dvesto metrov severno od sedanjega grobišča je Ozna iz koncentracijskega taborišča v Škofovih zavodih v Šentvidu vozila ujetnike, tudi domobrance, in jih tam ubijala. »Ko vidimo ta brezna in kaj se je dogajalo v času po vojni, lahko z veliko grozo vidimo, kaj se lahko skriva v vsakem izmed nas, kakšne groze je vsak človek sposoben. To je prvo sporočilo, da se tega zavedamo, da se dejansko nikoli ne izpustimo iz vajeti. Drugo sporočilo, za nas, ki smo še živi pa je to, kot je bilo tem ljudem življenj nasilno prerezano in niso mogli izpolniti svoje vloge, zaradi katere so prišli na ta svet, je pa to za nas spodbuda in na neki način obveza, da tiste talente, ki jih vsak človek ima, ne uporabimo le zase in za svojo korist ampak jih namenimo tudi za dobro skupnosti v kateri živimo.«

Pred 27. leti Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA

Z državnim praznikom dnevom suverenosti smo 25. oktobra zaznamovali spomin na dogodke, ko je pred 27 leti Slovenijo zapustil še zadnji vojak agresorske JLA. Predsednik države Borut Pahor je za to priložnost odprl predsedniško palačo in v nagovoru zbranim poudaril, kako pomembno je, da imamo Slovenci lastno državo. »Z njo smo dobili najpomembnejši instrument, ki nas bo v nepredvidljivih okoliščinah v prihodnje obvaroval in nam dajal varnost,« je poudaril. Država je po njegovih besedah pomembna tudi za ohranitev našega naroda: »Če bi se namreč kdaj kaj zgodilo proti naši volji, imamo svojo državo, ki nam daje nek varen in predvidljiv okvir za naše ravnanje, za to, da ostanemo mirni, varni in da se razvijamo«.

Zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade, ki je ob osamosvojitvi napadla našo državo Slovenijo, je slovensko ozemlje zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991. Takrat je iz koprskega pristanišča odplula ladja s še zadnjimi vojaki, in sicer pod tujo zastavo, zato je po mednarodnem pravu veljala za tuje ozemlje. Pri nas še vedno pogosto slišimo, da je osamosvojitvena vojna trajala deset dni. Prvi vikar slovenske vojske, tudi vojni veteran, dr. Jože Plut se s tem ne strinja. Ob prazniku se je zvrstilo še nekaj dogodkov v različnih krajih naše domovine. Združenje VSO je pripravilo mašo za vse, ki so dali življenje za samostojno Slovenijo; ta je bila v cerkvi sv. Križa na ljubljanskih Žalah. Uro pred tem je bila komemoracija pri pomniku umrlih v vojni za Slovenijo na Novih Žalah.

Božji služabnik Anton Strle umrl pred 15. leti

Prejšnji konec tedna je minilo 15 let od smrti Božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta, zato je bila v župnijski cerkvi Vseh svetih na Žalah v Ljubljani obletna sveta maša, ki jo je daroval murskosoboški škof Peter Štumpf. Pri njej so molili za Strletovo beatifikacijo beatifikacijo. Po maši so odšli na pokopališče, kjer je bilo na Strletovem grobu krajše bogoslužje. Po besedah škofa Štumpfa je bil Strele človek izredne delavnosti, hkrati pa tudi človek molitve. Še dan pred smrtjo je maševal in spovedoval. Umrl je v sluhu svetosti 20. oktobra 2013. Naslednje leto se je uradno začel postopek za njegovo beatifikacijo.

Radijski romarji v Fatimi molili za domovino

Naša »radijska župnija« in s tem krajevna Cerkev na Slovenskem je bila prejšnji koned tedna povezana s Fatimo. S tega milostnega kraja, ki si ga je Marija izbrala pred dobrimi sto leti, smo neposredno prenašali nedeljsko mašo, ki jo je daroval upokojeni škof Metod Pirih govoril o daru vere, nazadnje pa vse povabil, naj izročijo sebe in vse svoje drage, naše družine, župnije in Cerkev na Slovenskem, Slovence po svetu, naše misijonarje in našo domovino varstvu Fatimske Matere Božje. Pri maši je sodelovalo devetdeset romarjev iz Slovenije, ki se mudijo v tem romarskem kraju na Portugalskem.

Misijonar je tisti, ki ljubi Boga s celim svojim bitjem

Na misijonsko nedeljo je v Trebnjem potekalo skupno slovensko praznovanje. Slovesno somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, ki je dejal, da je duša vsake misijonske dejavnosti ljubezen, ki dobi svoj izraz v služenju. »Misijonar je tisti, ki ljubi Boga s celim svojim bitjem. In če je potrebno, daruje Zanj tudi svoje življenje. Misijonar je tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana sklanja k ljudem; posebej še k najbolj ubogim, revnim in zapuščenim. In nikoli ne uveljavlja svojih interesov, ampak vse dela iz ljubezni do Kristusa.«

Te njegove besede s svojim življenjem potrjuje tudi s. Anka Burger, ki že 35 let deluje v Ruandi. Njihov ustanovitelj sv. Vincencij je rekel: Če greš desetkrat na dan k bolnikom, desetkrat na dan tam najdeš Boga. »Res moramo biti na razpolago 24 ur na dan. Kolikokrat nas pokličejo ponoči! Veliko noči lahko rečem, da sem že bedela pri bolnikih, posebno v porodnišnici. Ampak pri dobro opravljenem delu in pri nekem uspehu – sem namreč medicinska sestra – čutiš neko veselje, da si nekaj naredil in potem Bog daje vedno moči.«

ŠPORT

Nogometaši Mure so si na prvi četrtfinalni tekmi pokala Slovenije priigrali lepo prednost pred povratnim obračunom. V Novi Gorici so izbranci Anteja Šimundže s 3:0 premagali Gorico. Dobro izhodišče pred povratno tekmo so si priigrali tudi igralci Aluminija, ki so v gosteh remizirali s Krškim 2:2. Že v torek so nogometaši Maribora z 1:0 odpravili Domžale, prejšnji teden pa si je branilka lovorike Olimpija z zmago na prvi tekmi (5:0) v Kopru praktično že zagotovila napredovanje. Povratne tekme bodo 31. oktobra.

//

Slovenska moška rokometna reprezentanca je na tekmi prvega kroga kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu 2020 v Mariboru premagala Latvijo s 27:21. Slovenija bo naslednjo tekmo igrala v nedeljo, 28. oktobra, ko bo gostovala v Estoniji.