Zvonovi slovenskih cerkva bodo opoldne zbujali zavest o nevarnosti možganske kapi
Slovenija
29. oktober je svetovni dan možganske kapi. Ta vsako leto na novo prizadene več kot 4.000 Slovencev, predvsem po 50. letu starosti. Možganska kap nastopi nenadoma ter v trenutku spremeni življenje posamezniku in njegovi družini. Zvonovi cerkva po naši državi bodo opoldne skušali zbuditi zavedanje o tej bolezni.
Možganska kap nastane zaradi prekinjenega ali onemogočenega pretoka krvi v delu možganov. Posledice so pogosto doživljenjske in imajo tisoč obrazov. Odvisne so od velikosti in mesta okvare možganov. Šibkost roke in noge lahko onemogočata gibanje in samostojnost pri osnovnih življenjskih opravilih ter skrbi zase. Ne znamo več govoriti, brati, pisati, se zbrati in povezovati misli. Potrebujemo pomoč pri vsem, kar smo prej opravljali nevede.
Nastanek možganske kapi lahko preprečimo, saj poznamo dejavnike tveganja zanjo. To so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, motnja srčnega ritma, povišane maščobe v krvi. Vse to ne boli, zato ljudje pogosto ne iščejo zdravstvene pomoči in ne uživajo zdravil ali jih celo opustijo. Na nastanek možganske kapi vplivajo tudi kajenje, neaktivnost, debelost, prekomerno uživanje alkohola. Gre za neljube razvade, ki jih s trdno voljo lahko odpravimo. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi je prav tako motnja srčnega ritma. Pri njej lahko strdek iz srca zamaši žilo v možganih. V Sloveniji jo ima preko 20.000 ljudi. Žal jo mnogokrat odkrijejo šele ob nastopu možganske kapi, a če je pravočasno prepoznana, jo je mogoče zdraviti.
V Sloveniji možgansko kap vsak dan utrpi več kot 10 ljudi. Zaradi staranja prebivalstva bo številka kmalu še precej višja. Ker bo zaradi učinkovitejšega zdravljenja in in boljše oskrbe tudi preživetje večje, lahko pričakujemo množico bolnikov po možganski kapi, ki bodo potrebovali pomoč in podporo različnih strokovnjakov na vseh ravneh zdravstvene in socialne službe. 85 odstotkov bolnikov se iz bolnišnic vrača v domače okolje. Brez tuje pomoči jih lahko živi le 47 odstotkov. Bolniki in njihovi bližnji so ob vrnitvi v domače okolje postavljeni v drugačne, zanje nove vloge, soočeni s spremenjenimi zahtevami in pričakovanji.
Ker je vsem, tudi ljudem v najbolj oddaljenih in najmanjših krajih, treba posredovati čim več koristnih podatkov, so v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije za sodelovanje zaprosili Slovensko škofovsko konferenco. Ta je odločila, da bo opoldansko zvonjenje na svetovni dan možganske kapi tako namenjeno prav ozaveščanju, da je zdravje Božji dar, za katerega moramo skrbeti in znati razumeti sporočila telesa, še preden nas prehiti bolezen z vsemi svojimi posledicami. Prav tako bo opoldanska molitev zahvala Mariji, Materi Božji, ki jo v litanijah nazuivamo tudi Zdravje bolnikov. V slovenskih cerkvah bodo duhovniki prebrali posebno sporočilo, v Šmarjeških Toplicah pa pripravljajo novinarsko konferenco z naslovom: "Prisluhnimo in ukrepajmo, dokler ne bo prepozno."
