Makarovič želi na funkciji ustavnega sodnika videti strokovno avtoriteto
Slovenija |
Dozdajšnja predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat bo sredi decembra končala mandat. Zamenjal jo bo Rajko Knez, ki je eden od varuhov najvišjega pravnega akta v državi postal lansko pomlad. Z odhodom Sovdatove najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne bo več popoln, štel bo le osem članov. Kot kaže, se bosta za mesto devetega potegovali nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije Verica Trstenjak in predavateljica na ljubljanski pravni fakulteti Katja Šugman Stubbs. Predsednik republike Borut Pahor bo v posvetovanjih z vodji poslanskih skupin v drugem tednu novembra ugotavljal, katera bi v državnem zboru utegnila dobiti zadostno podporo.
Na poziv predsednika republike h kandidaturi za novega člana ustavnega sodišča so se odzvali Andraž Teršek, Saša Sever in Boštjan Pintar, prva dva sta se nato umaknila. Za Pahorjem je že en krog pogovorov z vodji poslanskih skupin, v katerem so mu iz SDS predlagali Trstenjakovo, ki jo podpirajo še v NSi in SNS. Da je primerna za ta položaj, je ocenil tudi sam predsednik republike. "Gre za mednarodno uveljavljeno in priznano pravnico. Takšnih ljudi imamo v Sloveniji premalo," je ugotavljal zgodovinar Stane Granda, ki v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na našem radiu večkrat pokomentira tudi aktualno dogajanje na domačem političnem parketu.
Za Trstenjakovo naj bi bili pripravljeni glasovati celo nekateri poslanci DeSUS, a je peterica koalicijskih strank včeraj uskladila drugo ime. V tekmo je poslala predavateljico na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanjo članico državnotožilskega sveta Šugman Stubbsovo, ki bi ji svoj "da" prav tako utegnili nameniti poslanci Levice. Šugman Stubbsova je bila favoritka za ustavno sodnico že leta 2016. Med drugim se je izpostavila kot podpornica spornega družinskega zakonika, javno je zagovarjala protiustavno sodbo v zadevi Patria, omenjali so jo kot domnevno avtorico sodbe v tem primeru na prvi stopnji, kar je sama javno zanikala. "Žal je v sodstvu toliko takšnih primerov, da se človek lahko le prime za glavo. Ignorira se pravo, ignorira se minimalne demokratične standarde. Opažam, da se iste ekipe sodnikov pojavljajo pri vseh packarijah. Ne gre za slučaj. Slučaj je enkrat, ne desetkrat. Potem je v ozadju politika." Granda je prepričan, da smo dediči kadrovske politike iz prejšnjega režima, ki se še posebej pozna na področju sodstva. "Pogled na priimke in sorodstvena razmerja da vedeti, da drugače ne more biti. Zadaj je zavestno hotenje, da je naše sodstvo takšno, kot je." Po besedah Grande politične ideološke sile razbijajo slovensko demokracijo, kot je dodal, čutijo, da imajo za to še zadnjo možnost. "Nenazadnje tudi zato nastavljajo ljudi, ki čestitajo uničevanju opozicije. Ta gospa profesorica je to naredila."
Da bo na koncu verjetno prevladal izbor koalicijskih strank, je za Radio Ognjišče ocenil sociolog in publicist Matej Makarovič. "Na nek način je obžalovanja vredno, da ni mogoče priti do izbire osebe, ki bi uživala širšo podporo oziroma podporo, ki bi segala tudi onkraj posamezne politične opcije. Razumljivo je, da politični organi odločajo politično. A prav pri funkcijah ustavnih sodnikov bi si želeli širše avtoritete, ki bi bila sprejeta onkraj koalicijsko-opozicijskih delitev," je bil jasen Makarovič.
