Katoliška Cerkev: Morebitna dodatna obdavčitev nepremičnin diskriminatorna

Cerkev na Slovenskem | 23.10.2018, 15:08 Marta Jerebič

Koalicija bo predvidoma konec tedna usklajevala stališča o obdavčitvi nepremičnin. Ministrstvo za finance predlaga, da bi bile davčne stopnje za posamezne vrste nepremičnin različne. Davek bo občinski prihodek, po vladnih načrtih naj bi bila prva odmera v letu 2020. Osnutek zakona trenutno ne predvideva izjem. Zato se ob njegovem snovanju znova pojavlja vprašanje, kako bo z obdavčitvijo cerkvenih nepremičnin, na primer cerkva, veroučnih učilnic ipd. Katoliška Cerkev je že ob prvem poskusu uvedbe zakona leta 2013 poudarila, da bi bila obdavčitev tudi slednjih poseg v versko svobodo, ki lahko onemogoči osnovno delovanje verskih skupnosti.

Katoliška Cerkev s predlogom Zakona o davku na nepremičnine ni seznanjena in ga zato ne more komentirati. Prav tako je vlada oziroma finančno ministrstvo do sedaj še ni povabilo k predstavitvi stališč. Je pa tiskovni predstavnik slovenske škofovske konference, dr. David Kraner, za naš radio dejal:

»Dodatno obdavčitev nepremičnin verskih skupnosti ocenjujemo kot diskriminatorno in neupravičeno, zato ker slovenski katoličani že skrbijo za vzdrževanje cerkvenih nepremičnin s prostovoljnimi darovi in svojim delom. V cerkvenih nepremičninah se večinoma opravlja nepridobitna dejavnost, zato z njihovo uporabo ni mogoče ustvarjati prihodkov, ki bi jih lahko namenili za poplačilo davka.«

V Katoliški Cerkvi zato predlagajo, da se ob noveliranju zakonodaje vse nepremičnine v lasti Cerkva in drugih verskih skupnosti, ki se dejansko pretežno uporabljajo za opravljanje nepridobitne verske, humanitarne ali druge splošno-koristne dejavnosti, umesti med oprostitve za plačevanje davka na nepremičnine. Tako je tudi že sedaj. Prostori kot so cerkve, veroučne učilnice, župnijske pisarne, samostani, pevske sobe, skavtske sobe, prostori Karitas, župnišča itd. so prostori, v katerih izvajajo versko dejavnost in zanje ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Kot je še dodal dr. Kraner, slovenski katoličani s prostovoljnimi darovi in delom vzdržujemo več kot 80 odstotkov slovenskih kulturnih spomenikov, država pa za njihovo prenovo povprečno nameni manj kot 20 odstotkov letno. Pojasnil je, da so objekti za versko dejavnost oproščeni davka povsod v Evropski uniji, »razen na Danskem in Finskem, kjer obstaja državna cerkev ter na Irskem in v Litvi, kjer imajo drugačno zakonsko ureditev oz. država financira versko dejavnost.«

Več o snovanju novega zakona o davku na nepremičnine pa v naslednjih dneh.