Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Jule Lenassi: Vedno je treba strmeti za resnico

Oddaje | 15.09.2018, 18:00 Nataša Ličen

Jule Lenassi je upokojeni novinar, publicist, evropsko priznani turistični delavec in radijski človek, saj je bil med prvimi ustvarjalci radia Koper, tudi dolgoletni dopisnik za Primorsko. K pogovoru smo ga povabili tudi ob današnjem državnem prazniku priklučitve Primorske matični domovini.

Kljub častitljivi starosti, petindevetdesetim letom, je g. Jule Lenassi pronicljiv sogovornik, spreten pripovedovalec. »Čas tako hitro mineva, da smo nekateri, mednje umeščam tudi sebe, nekako zaostali, računalnik je moja šibka točka, je pa danes nujno potreben«, je svojo življenjsko pripoved v oddaji »Naš gost« začel g. Lenassi in dodal: »Rojen sem v Novi Gorici, moj oče je bil med prvimi, ki so se borili proti fašistom. Zaprli so ga, tudi zaradi njegove vere, in dosegli, da smo na dražbi izgubili premoženje, z mamo sva se morala umakniti. Živeli smo tako slabo, da smo se do mojega šestnajstega leta z družino selili kar šestindvajsetkrat. Po drugi strani pa mi je to dalo velik pogled na življenje, ki ga ne moremo jemati naivno, ampak se je treba boriti za obstanek.« V vojnem času je bil v otroškem taborišču v Nemčiji.

Razgibana je poklicna in življenjska pot Juleta Lenassija, nemirnega duha je očitno podedoval po očetu. V življenju je počel veliko stvari, bil je tudi med soustanovitelji radijskega dela na obali. Na radiu Koper se je posvetil predvsem turističnemu novinarstvu. Med drugim se je zavzemal za elitni turizem po vzoru Opatije. Spodbujal je neokrnjeno podobo Portoroža s parki in vilami, nasprotoval cesti skozi kraj, vendar mu niso prisluhnili, bil pa je uspešen pri pobudi za gradnjo Avditorija. »Radiu sem bil zvest do leta 1975, vmes se je zgodilo tudi tržaško vprašanje, ko sem dobil nalogo rednih obiskov čez mejo, da bi poročal o razmerah, to je bilo moje redno delo tudi za Tanjug. Če se Tržačani takrat ne bi razdelili v dve skupini, ampak bi bili enotnejši, bi lahko dosegli več in bi bil Trst naš«, pravi Jule Lenassi, ki je kritičen tudi do Arbitražnega sporazuma: »To je zame katastrofa, saj je bil Savudrijski zaliv 600 let pod piransko občino. Obstajajo dokumenti, ki to dokazujejo. Nismo se znali postaviti zase.«

Jule Lenassi
Jule Lenassi © Nataša Ličen

Ena od prvih oddaj, ki jo je na radiu Koper predlagal prav g. Jule, so bile glasbene želje: »Videli smo, da to pritegne poslušalce, imeli smo res veliko zanimanja.«

Jule Lenassi je veliko prispeval k razvoju turizma in kulture na obali, veliko delo je opravil za prepoznavnost obalnih in širše primorskih krajev v evropskem merilu. Ker je znal več jezikov, se je redno dopisoval in prijateljeval z novinarji iz vse Evrope. Zaradi dobrega poznavanja krajev v Dalmaciji, na Balkanu in širše, je redno vodil delovne ekskurzije za evropske novinarje, ki so pisali o turizmu. Skrbel je za promocijo lokalnih značilnosti. Zanimal se je tudi za letalstvo, se izučil za pilota, pozneje je organiziral tekmovanja pilotov v akrobatskem letenju. Z mlajšim bratom, zelo znanim kiparjem Janezom Lenassijem, je bil pobudnik Forma vive v kamnu.

Za pogovor v oddaji »Naš gost« smo ga obiskali v Domu v Logatcu, kjer ima v sobi kar tri radijske sprejemnike, vsakega naravnanega na drugačno frekvenco, med temi tudi na Radio Ognjišče: »Človek mora vedno iskati resnico. Ne slediti brez premisleka temu, kar rečejo drugi. Kritično je treba presojati vsako misel. To je glavno. Pokončnosti žal manjka našim novinarjem.«

Še vedno redno spremlja novice in svetovno dogajanje, njegove misli so prodorne in zdravo kritične, izražajo zelo razgledan um. Je zaveden Slovenec in ponosen na slovenski jezik ter velik zagovornik avtonomnosti naše domovine in domoljubja.

Oddaje
Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina) Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina)

Marija Pomagaj je s svojimi rojaki po vsem svetu

Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V ...