To je hudo narobe, pravi Marko Juhant ob novem predpisu

Oddaje | 09.09.2018, 10:36 Nataša Ličen

Polnoletni dijaki lahko sami opravičujejo svoje izostanke od pouka, ker so po zakonu, po novem predpisu, odgovorni zase. Od prvega septembra letos zaradi evropske uredbe o varstvu podatkov in družinskega zakonika Srednja šola starše polnoletnega dijaka lahko obvešča o ocenah, vzgojnih ukrepih in odsotnosti le, če polnoletni dijak to dovoli. Obdobje osemnajstletnikov je zelo občutljivo, pravi Marko Juhant, specialni pedagog, ki ga redno povabimo k pogovoru v oddajo Za življenje, za danes in jutri.

Osemnajstletnim z novim predpisom znova pred dolžnosti dane nove pravice

Marko Juhant: »Za predpis sem izvedel iz medijev ob prvih komentarjih. Jasno je, kdorkoli pripravlja spremembe v poletnem času, ko se postopki odvijajo nekoliko drugače, ne pred očmi širše javnosti, ima v ozadju nek skrivni plan. Je to povezano z željo dati vse več pravic mlajšim, v mislih imam volilne možnosti od šestnajstega leta naprej, ker vemo, da je ta skupina precej lažje vodljiva od nekaj let starejših, ki že drugače razmišljajo s svojo glavo. To je eno, drugo pa se mi zdi, da se je s tem posegom spet zgodilo, kar se ne bi smelo, okrog permisivnosti. Očitno spet postaja najpomembnejše, naučiti naše mlade, da je njihova edina dolžnost poznati svoje pravice. To je hudo narobe.«

Koliko staršev bo zaradi uvedenega predpisa v spremljanju in spodbujanju h kakovostnemu učenju in delu za šolo pri svojih mladostnikih povsem nemočnih. »Če pogledamo kazensko pravo, tam jasno piše«, pravi Marko Juhant, »da je mlajši mladoletnik, torej od 18. do 21. let, lahko obravnavan tudi kot mladoletnik. Naša zakonodaja to verzijo omogoča in mislim, da je še nekaj prostora za urejanje teh zadev.«

Marko Juhant dodaja: »Starši, ki jim je uspelo in imajo odličen ali dovolj dober stik s svojimi mladostniki, ne bodo imeli težav. Njihovim mladostnikom še na misel ne bo prišlo, da bi svojim staršem onemogočili vpogled v učni uspeh in ocene. Težava je v tem, da bodo to storili točno tisti, pri katerih bi starši morali poznati tek dogodkov in dosežene ocene v šoli. Ko se bo Center zdaj oglašal, da morajo starši določene stvari urediti, bodo starši lahko opravičeno rekli: »Država je preprečila, država naj ureja.« Če pa starši nimajo uvida v ocene, če sploh ne vedo, kje je, sploh hodi v šolo, … najhuje, kar starše lahko doleti, je pomanjkanje informacij, da ne vedo, kaj se z otrokom dogaja.«

Naš sogovornik dodaja: »Če mladostniki želijo več pravic, morajo biti zanje tudi pripravljeni delati, nekaj vložiti v to. Za tiste, ki bi želeli več samostojnosti, samo zato, da jo imajo, torej samo pravico kot pravico, v ozadju pa ni nobenih dolžnosti, ni vloženega dela, pa gre to zanesljivo v njihovo razvojno škodo.«

Evropa zahteva. Za politiko je to dober izgovor. Nekaj je predlagati, drugo sprejeti.

»Zaščita otrok se je začela zaradi posameznih zlorab, kar je seveda edino prav, žal pa se je zaščita razširila tako daleč, da smo začeli z njo pretiravati. Vse, kar prihaja iz Evrope, ni dobro in modro. Smo pozabili na predpis prepovedi prodaje krivih kumaric? Za vsem tem, kot sem že dejal, mora biti nek plan B, ki ni objavljen in bo še trajalo, da bomo izvedeli, kakšni skriti nameni so v ozadju. Dejstvo je, dijaki, ki so zreli, s tem nimajo težav in prav tako ne njihovi starši. Težava bo pri tistih dijakih, kjer stvari ne delujejo, kjer domača vzgoja ne deluje in sta njihov odnos ter delo do šole neprimerna. Prav tisti potrebujejo nadzor, ker očitno še niso zreli. Zdaj so dobili to moč, da odločajo o sebi in jo bodo tudi uporabili ter jo žal tudi zlorabili.«

»Staršem preprečijo nadzor nad otrokom, formalno pa so zanj še vedno odgovorni, kako je to mogoče? To dvoje ne gre skupaj«, pravi Marko Juhant. Poslušajte celotni pogovor z njim. Več informacij o njegovem delu, tudi za individualni pogovor, na spletni strani: https://čmrlj.si/