Referendum v Makedoniji očitno spodletel zaradi prenizke udeležbe
Referendum o preimenovanju Makedonije je očitno spodletel, ker se ga ni udeležila polovica volilnih upravičencev. Volišča so se včeraj ob 19. uri zaprla, ob 18.30 pa je bila udeležba po podatkih volilne komisije vsega 34-odstotna.
Velika večina oziroma več kot 90 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma, je sicer podprla načrtovano preimenovanje države, kažejo podatki volilne komisije po preštetih glasovih s 43 odstotkov volišč.
Posvetovalni referendum o sporazumu z Grčijo, po katerem bi se država preimenovala v Severno Makedonijo, sicer ni pravno zavezujoč, a je politično zelo pomemben.
Levosredinska vlada premiera Zorana Zaeva bo sicer po napovedih nadaljevala z uresničevanjem sporazuma, a bo težko dosegla dvotretjinsko večino za spremembo ustave brez dogovora z opozicijo, ki pa sporazumu večinoma nasprotuje.
Zaev je v prvem odzivu glede spodletelega referenduma zaradi prenizke udeležbe poudaril, da si bo še vedno prizadeval za spremembo in da bo še naprej vodil državo v smeri članstva v Natu in EU.
Zaev na novinarski konferenci sicer ni komentiral volilne udeležbe, je pa dejal, da pričakuje, da je velika večina tistih, ki je volila, podprla referendum in tako sporazum o imenu.
"Voljo tistih, ki so glasovali, je potrebno spremeniti v politično ukrepanje v parlamentu," je še dodal. Ob tem je poudaril, da bo izvedel predčasne volitve, če bodo nasprotniki referenduma blokirali ustavno spremembo imena v parlamentu, je še poročala dpa.
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je v prvem odzivu po referendumu na Twitterju čestital "tistim državljanom, ki so glasovali na današnjem posvetovalnem referendumu in izkoristili svoje demokratične svoboščine".
"Z znatnim številom glasov 'za' obstaja široka podpora za prespanski sporazum in evroatlantsko pot te države. Zdaj pričakujem od vseh političnih voditeljev, da spoštujejo to odločitev in gredo naprej z najvišjo stopnjo odgovornosti in enotnostjo strank, v interesu države," je zapisal.
Vodja največje makedonske opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je medtem dejal, da so se državljani na referendumu - tisti, ki so glasovali proti, in tisti, ki se ga niso udeležili - izjasnili proti sporazumu z Grčijo in novemu imenu. Po njegovi oceni je referendum poraz ne samo za omenjeni sporazum, temveč tudi za vlado.
Velik nasprotnik je tudi makedonski predsednik Gjorgje Ivanov, ki je le nekaj dni pred referendum ponovno javno napovedal, da se referenduma, ki ga je označil za narodni samomor, ne bo udeležil.
Nasprotniki sporazuma, ki so tudi pozvali k bojkotu referenduma, so pred parlamentom postavili oder, da bi proslavili svoj uspeh, vendar pa se je uro in pol po zaprtju volišč tam zbralo le okrog 300 ljudi.
Z grškega zunanjega ministrstva so medtem sporočili, da Grčija spoštuje odločitev makedonskega prebivalstva, in dodali, da morata obe strani zdaj previdno postopati s ciljem ohraniti zagon za uveljavitev sporazuma.
Vodja grške stranke Neodvisni Grki, manjše koalicijske partnerice Sirize v grški vladi, Panos Kamenos, pa je pozdravil dejstvo, da referendum ni uspel.
Makedonija in Grčija sta s tem sporazumom razrešili 27 let dolg spor o uradnem imenu nekdanje jugoslovanske republike, zaradi katerega so Atene blokirale pot Makedonije v Evropsko unijo in zvezo Nato.
Makedonski volivci so na referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?"
