Volivci na referendumu v Makedoniji odločajo o spremembi imena države
Svet Andrej Šinko
Makedonski volivci na posvetovalnem referendumu odločajo o nedavno sklenjenem sporazumu z Grčijo, ki med drugim predvideva preimenovanje države v Republiko Severno Makedonijo. Volišča se bodo zaprla ob 19. uri, današnji posvetovalni referendum pa je prvi korak k uveljavitvi omenjenega dogovora.
Makedonija in Grčija sta z omenjenim sporazumom razrešili 27 let dolg spor o uradnem imenu nekdanje jugoslovanske republike, zaradi katerega so Atene blokirale pot Makedonije v Evropsko unijo in zvezo Nato. Volivci na današnjem posvetovalnem referendumu odgovarjajo na vprašanje: »Ali ste za članstvo v Evropski uniji in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?«
Makedonska vlada pod vodstvom premierja Zorana Zaeva je prepričana, da bo referendum uspešen. Svojo kampanjo je zasnovala pod geslom »Da za evropsko Makedonijo«, podprlo pa jo je tudi več manjših parlamentarnih strank.
Največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki je bila v Makedoniji na oblasti med letoma 2006 in 2017, je odločna nasprotnica sporazuma. Pri tem jo je podprl tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov.
Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti pravi, da so v tem kontekstu »rušilci neke možnosti zgodovinskega kompromisa, ki ga odobrava praktično celotna Evropa, oziroma celotna uzahodna politična hemisfera«.
Eden od glavnih izziv pred referendumom so bili zagotovo nenatančni volilni seznami. Uradno je v Makedoniji 1,8 milijona volilnih upravičencev, zaradi množičnega izseljevanja iz države v zadnjih letih pa domnevajo, da se je med tristo in štiristo tisoč volivcev izselilo. Glede na to naj bi bila po ocenah vlade realno potrebna volilna udeležba med 65 in 70 odstotkov, da bi presegli zahtevani 50 odstotni prag udeležbe.
Referendum je sicer posvetovalne narave, zato rezultat ne bo zavezujoč, bo pa imel veliko politično težo. Za uveljavitev spremembe uradnega imena Makedonije v skladu s sporazumom bo namreč nujna sprememba makedonske ustave, za kar je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Vlada bo zaradi tega potrebovala tudi več glasov podpore iz opozicije.
Dr. Maksuti meni, da je te nerealno pričakovati, in da se bodo prav v parlamentu začele težave vlade. »Nasploh sem pesimist, da je zgodovinski trenutek pravi, da do implementacije takšnega sporazuma med državama pride. Menim, da se bodo isti problemi pojavljali tudi na strani Grčije, ki bo po podobnem postopku morala ratificirati ta sporazum.«
V grškem parlamentu je ratifikacija sporazuma predvidena v začetku prihodnjega leta. Dr. Maksuti sicer meni, da je uresničitev dogovora pomembna. »Gre za politično zelo močno sporočilo, ki je pravzaprav temelj za graditev prihodnjih odnosov med tema državama. Seveda je tudi osnovna hipoteka za pristopna pogajanja Makedonije, za globje integracije v zahodni svet, kamor si Makedonija želi.«
Sporazum med državama sicer ne ureja samo imena, ampak tudi določila, ki se nanašajo na narodnost, jezik, celo narodna obeležja.
