Brozina: EU bo zaščitila svojo avtonomijo

Politika | 27.09.2018, 09:18 Petra Stopar

»Projekt, kot je vstop ali izstop države iz Evropske unije, zahteva zelo širok nacionalni konsenz, ki pa ga v Londonu ni,« pravi generalni direktor Direktorata za zadeve Evropske unije na Ministrstvu RS za zunanje zadeve mag. David Brozina. Upa, da bodo pogajanja do novembra le prinesla jasen okvir sporazuma o brexitu, vseeno pa se ministrstvo s slovenskimi podjetji že pripravlja na možnost, da sporazuma ne bo.

»Mesec oktober bo trenutek resnice v pogajanjih Evropske unije z Veliko Britanijo,« je na zasedanju voditeljev minuli teden v Salzburgu napovedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Obenem je zavrnil britanski načrt odnosov z EU po brexitu, saj da marsikatere zahteve, ki jih želi uveljaviti premierka Theresa May, niso sprejemljive. Da je predlog dogovora o brexitu, ki bi ga Mayjeva dosegla z Brusljem, slab za Združeno kraljestvo, meni tudi opozicija v britanskem parlamentu. Laburistična stranka zato ne izključuje novega referenduma o obstoju Otoka v EU, ki bi ga razpisala v primeru zmage na morebitnih predčasnih volitvah.

Za pojasnila o zadnjem dogajanju v zvezi z brexitom smo zaprosili generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije na MZZ mag. Davida Brozino. Spomnil je, da so se pogajanja že začela z zelo veliko specifiko, saj je bilo že od začetka jasno, da si Velika Britanija želi poseben odnos z Evropsko unijo, ki do sedaj med EU in tretjo državo še ni obstajal. »Ves čas smo vedeli, da bo to v tako kratkem času zelo težko,« je izjavil in pojasnil, da mora EU zaščititi avtonomijo delovanja in štiri svoboščine notranjega trga, ki zajemajo prosti pretok kapitala, storitev, oseb in blaga.

Velika Britanija si tudi po odhodu iz EU želi imeti dostop do notranjega trga na način, kot da bi bila država članica. »Želi si nemoten pretok blaga, in to tako, da ne bi bila samo brez carin ali drugih kvantitativnih omejitev, ampak tudi, da ne bi nihče ustavljal tovornjakov, ki pridejo z Otoka na celino ter da bi se lahko blago, proizvedeno v Veliki Britaniji, avtomatično uporabljalo v EU. Težava je v tem, da želi imeti Velika Britanija hkrati možnost sklepanja trgovinskih sporazumov s tretjimi državami. Eno in drugo se izključuje. Kdorkoli želi sodelovati neposredno na notranjem trgu, mora hkrati prevzeti tudi zunanjetrgovinske sporazume EU s tretjimi državami. V nasprotnem primeru bi namreč imela Velika Britanija komparativno prednost, po ugodnejših tarifah bi kupovala blago iz tretjih držav, recimo iz Nove Zelandije, in bi ga na notranji trg pošiljala bolj ugodno kot mi, ki moramo spoštovati sporazume EU z Novo Zelandijo, po katerem so tarife morda višje. To bi seveda pomenilo neverjetne ugodnosti za Veliko Britanijo in česa takega si EU ne bo nikoli dovolila. Mi seveda pričakujemo, da bodo Britanci enostavno razumeli te restrikcije in da gre za način delovanja, ki ga je EU razvila v tolikih letih in ki ga bomo zaščitili za vsako ceno,« je pojasnil direktor direktorata za zadeve EU.

Meni, da projekt, kot je izstop ali vstop v EU, zahteva zelo širok nacionalni konsenz, ki pa ga v Londonu ni. »Vemo, da se je nekoliko več kot polovica prebivalcev strinjala, da država odide iz EU, a enotnosti ni tudi znotraj političnih strank, celo znotraj stranke premierke Therese May. Vidi se, da so pogajalci politične figure, ki zelo spodbujajo izstop, kakršenkoli; na tehnični ravni pa se ljudje, ki delajo v državni upravi, jasno zavedajo raznoraznih tveganj. Vedo, da so v detajlih največje težave in vedo, kaj je možno izpeljati in česa ne.«

Pogovoru, v katerem je mag. David Brozina opisal tudi pogajanja o odnosih med EU in Otokom na obrambno-varnostnem področju, lahko v celoti tudi prisluhnete v arhivu posnetkov avdio.ognjisce.si v sklopu informativne oddaje Mozaik dneva ali preko zgornje povezave.