Bistveni poudarki papeževega potovanja v baltske države
Svet Marta Jerebič
Papež Frančišek v soboto odhaja na 25. mednarodno potovanje, ki ga bo vodilo v Litvo, Latvijo in Estonijo. Te baltske države praznujejo stoletnico neodvisnosti. Sveti oče bo s tem skupno obiskal že 39 držav. V središču obiska bosta dve ekumenski srečanji in romanje v dve marijanski svetišči. Kot je na včerajšnji predstavitvi povedal vatikanski tiskovni predstavnik, je papež v program potovanja vključil tudi postanek v judovskem getu v Vilni. Tam se bo ustavil v nedeljo, na isti dan, kot so nacistične oblasti pred 75 leti izpraznile in uničile tisti predel mesta. O ozadju papeževega potovanja pa več piše tudi Rok Blažič v novi številki tednika Družina.
Papež Frančišek se bo znova odpravil na mejno območje, na rob katoliške Evrope; Začnimo z Litvo, ki je edina od treh držav s katoliško večino in ima najbolj narodno in versko enotno prebivalstvo. Tamkajšnja Katoliška cerkev je zelo povezana s kulturo, a je po drugi strani verska praksa v močnem upadu (delež nedeljnikov je le 10%).
V vseh baltskih državah je zaskrbljujoč demografski upad, razlogi so: izseljevanje na Zahod, nizka rodnost, visoko število splavov in razdrti zakoni. Papež prinaša novo sporočilo upanja za prihodnost, upanja v usmiljenega Jezusa, ki ga je sv. Favstina Kowalska prav v Vilni, glavnemu mestu Litve, pred skoraj 90 leti dala naslikati po svojih razodetjih. Litovski škofje so se obrnili predvsem na mlade in jih pozvali, naj na srečanje s papežem ne nosijo telefonov, ampak naj se osebno srečajo – tudi če le za kratek trenutek – s pogledom svetega očeta. Prav njim bo papež na potovanju namenil veliko pozornosti v luči bližajoče se sinode mladih v oktobru.
Obisk v Latviji bo v znamenju Marije. Frančišek bo obiskal najpomembnejše Marijino svetišče, baziliko v Agloni, s čudežno podobo Naše Gospe, kamor se vsako leto odpravi na tisoče romarjev, ki se jim v ekumenskem duhu pridružijo tudi protestanti. Latvija, ki ima približno enak delež katoličanov, protestantov in pravoslavnih kristjanov, je zgled živega sodelovanja med veroizpovedmi, zato se bo papež v glavnem mestu Riga udeležil tudi ekumenskega srečanja.
Pravoslavni verniki v baltskih državah so večinoma pripadniki ruske manjšine. Srečanje bo zato pomembno tudi v luči mednarodnih napetosti, saj se baltske države, ki so po osamosvojitvi vstopile v NATO in EU, bojijo zaostrovanja z veliko sosedo.
Zadnji dan potovanja bo papež preživel v Estoniji. Je najbolj izrazit primer sekularizacije, saj je skoraj polovica prebivalstva versko neopredeljenih. V preteklosti je večina, tako kot v sosednji Latviji, pripadala luteranski Cerkvi, a je ta doživela močan upad, ker se je opirala predvsem na nemške naseljence, očitajo pa ji tudi sodelovanje s komunističnim režimom. Ankete vseeno kažejo, da večina ljudi vidi religijo kot pozitiven dejavnik.
Celoten članek najdete v tedniku Družina.
