Kakšno bo obrambno in varnostno sodelovanje EU in Velike Britanije po brexitu?
Svet | 13.09.2018, 16:05 Petra Stopar
Na okrogli mizi o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije se je izkazalo, da Bruselj in London čaka še veliko pogovorov o tem, kakšno bo po brexitu sodelovanje na področju obrambe in varnosti.
Okroglo mizo o obrambno-varnostnem sodelovanju Velike Britanije in Evropske unije po brexitu sta pripravila Center za evropsko prihodnost in Britansko veleposlaništvo v Ljubljani. V njegovem imenu je veleposlanica Sophie Honey ob omizju posebej pozdravila vodjo evropskih dvostranskih odnosov in izstopa EU na britanskem obrambnem ministrstvu Lindo Dann, ki se mudi na svojem prvem obisku v Sloveniji.
Dannova je uvodoma zagotovila, da Združeno kraljestvo kljub izstopu iz povezave »absolutno ostaja predano skupni evropski varnosti« in da je bil »prispevek Velike Britanije operacijam in misijam Evropske unije vedno zelo pomemben«. Čeprav brexit pomeni, da Velika Britanija tudi glede obrambnih operacij unije od 29. marca 2019 naprej ne bo imela več besede pri odločanju za skupno mizo, pa si po besedah Dannove želi, da bi se vendarle našel način, kako bi bila vključena v snovanje obrambno-varnostnih načrtov z unijo. Prav tako želi Združeno kraljestvo še naprej sodelovati s članicami unije pri različnih projektih v smislu zagotavljanja obrambnih kapacitet, se pa zaveda, da bo treba najti skupen jezik in iti korak za korakom v pogajanjih, ki še niso končana.
Generalni direktor za zadeve Evropske unije na slovenskem zunanjem ministrstvu David Brozina se strinja, da je treba sodelovati, a si sam ne predstavlja, kako bi lahko Velika Britanija ne sedela za skupno mizo, hkrati pa bila nekako vključena pogovore o obrambno-varnostnih procesih. Odnos med EU in Veliko Britanijo bo tako po njegovi oceni kot po oceni ostalih sogovornikov poseben, pri čemer je omenil, da »bi bilo treba na novo opredeliti pojem tretje države«. »Glede tega nimam odgovora,« je dejal. Prav tako se morata strani po njegovi oceni na novo pogovarjati o tem, nad katerimi podatki Velika Britanija sploh želi imeti nadzor.
Pri tem je bilo iz vrst britanskih predstavnikov med občinstvom slišati, da bi bilo »nespametno« izključiti Veliko Britanijo iz obrambnih in varnostnih načrtov, ker njene obrambne kapacitete predstavljajo 20 odstotkov vseh evropskih zmogljivosti, kot država pa »bi bila v primerjavi s kakšno drugo članico veliko bolj pripravljena prispevati svoje vire za skupno dobro«. V odzivu na to je Brozina izjavil: »Ali ni bilo nespametno, da je London odločitev o izstopu prepustil državljanom, ko pa ti očitno niso vedeli, kako obširne posledice bo ta prinesel? To je bilo nespametno glasovanje,« je izzval britanske kolege. Kot primer je navedel, da Velika Britanija zaradi izstopa ne bo mogla uporabljati globalnega sistema satelitske navigacije Galileo, »da bi z njim usmerjala rakete«.
Mirko Cigler, ki je kot diplomat pred leti vodil priprave za vstop Slovenije v Nato v Bruslju in Washingtonu, pa je dejal, da je »glavna ovira, ki bi jo morala Združeno kraljestvo in EU premagati v pogajanjih o ločitvenem sporazumu, nezaupanje«. Kot je spomnil, je dve leti nazaj EU izrazila svojo odločenost, da postane enakovreden globalni akter. Sestavila je namreč načrt izvajanja globalne strategije, na temelju katere je začela svoja prizadevanja, da okrepi svojo lastno vojaško dimenzijo. Sredi vseh teh prizadevanj pa je po Ciglerjevih besedah prišel brexit, zaradi katerega bi morali zdaj prilagoditi ne le omenjeno strategijo, ampak še kaj drugega. In čeprav, kot pravi Cigler, »ne vemo, v kakšno smer bo šla evropska obrambno-varnostna politika, si te brez Velike Britanije vsekakor ne bi mogli predstavljati«.
