Ko papež Frančišek govori skozi tišino

Cerkev po svetu | 04.09.2018, 14:59 Petra Stopar

Papež Frančišek se je s tišino odzval na večino nedavnih vznemirjenj zaradi škandalov o spolnih zlorabah in njihovem prikrivanju v Cerkvi, toda če pozorno prisluhnemo njegovim izjavam, izrečenim vse od njegove vrnitve z Irske, v njih po navedbah Cruxa lahko prepoznamo papeževo stališče.

»Z ljudmi, ki nimajo dobrih namenov, ki iščejo le škandale, delitve in si prizadevajo za uničenje, tudi v družinah, je potrebna tišina … in molitev,« je svetoval Frančišek v pridigi med ponedeljkovo jutranjo sveto mašo v Domu sv. Marte v Vatikanu.

V svojih zadnjih javnih nastopih je uporabil močne besede – hinavci in divji psi – za ljudi, ki iščejo načine za ustvarjanje delitev in jeze, nikoli pa ni neposredno naslovil škandalov, ki so uperjeni v visoke cerkvene dostojanstvenike in celo njega samega, ugotavlja publicistka Claire Giangrave na spletnem portalu Crux. Novinarje je sveti oče na svojem povratnem letu z Irske v Vatikan zgolj pozval, naj opravijo svoje delo in sami presodijo, ali gre verjeti obtožbam, ki jih je o nekdanjem kardinalu Theodorju McCarricku objavil nekdanji papeški veleposlanik v ZDA Carlo Maria Viganó. »Jaz o tem ne bom rekel niti besede,« je dejal papež. Ne glede na to se zdi, da nekatere njegove besede od tistega trenutka govorijo o škandalih, hkrati pa nakazujejo, da za odgovor nanje uporablja strategijo tišine, molitve in zadržanosti.

Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju

Med ponedeljkovo pridigo v Domu sv. Marte je papež pojasnjeval Božjo besedo tistega dne, in sicer iz četrtega poglavja evangelija po Luku, ko Jezusa izženejo iz shodnice v rodnem Nazaretu. S pomočjo tega odlomka po papeževih besedah »lahko razumemo, kako tožnik, hudič, ki je oče laži, pri svojem delu uničuje enotnost družine in ljudstva«. Ko so Jezusa najprej občudovali in z radovednostjo poslušali, nato pa začeli dvomiti vanj, je dejal: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju.«

»Spremenili so se,« je nadaljeval Frančišek o prisotnih v shodnici. »Seme, ki ga je zasejal hudič, je začelo rasti. Ustali so, ga (Jezusa, op. a.) izgnali, podlegli črednemu nagonu: niso bili ljudje, bili so trop divjih psov, ki ga je vrgel ven iz mesta.« Jezus pa je, kot piše Sveto pismo, v odziv na to »šel sredi med njimi in je hodil dalje«.

Kot je pojasnil papež v kapeli, je Jezusova tišina »zmagala nad tistim divjim tropom«, celo takrat, ko so ga hoteli pahniti v prepad, in je preprosto odkorakal. Ta zgled nas po papeževih besedah uči, da tudi v primeru takšnega odnosa, ko nekdo noče videti resnice, ostaja tišina: »Tišina, ki zmaga, toda preko križa. Jezusova tišina. Kolikokrat se v družini začnejo prepiri o politiki, športu, denarju in slej ko prej družine razpadejo. Jasno je, da jih je hudič hotel uničiti,« je dodal. »Resnica je namreč blaga, resnica je tiha, resnica ni hrupna. To, kar je storil Jezus, ni lahko, a predstavlja krščansko dostojanstvo, ki je zasidrano v Božji moči.«

Iskrenost in hinavščina

Še ena priložnost, ki jo analizira Crux, je angelovo čaščenje minulo nedeljo na Trgu sv. Petra, ko je Frančišek govoril o pomembnosti biti iskren, ubogati Gospoda in nasprotovati »vsem oblikam posvetnega onesnaženja«. To pa ne pomeni, da se osamimo in zapremo sami vase, temveč da so naše ljubeče pozornosti potrebne osebe, ki so v največji stiski, najbolj krhke in na obrobju. Gre za osebe, za katere Bog posebej skrbi in tudi nas prosi, naj tudi mi delamo tako, je dejal.

V tem primeru se je nanašal na evangelij po Marku, v katerem pismouki in farizeji Jezusu očitajo, da njegovi apostoli ne upoštevajo zakona. Jezus pa je, je spomnil papež, te očitke zavrnil »z močnimi in jasnimi besedami« in farizeje označil za hinavce. Tu je šlo namreč »za resnico o odnosu med človekom in Bogom, o iskrenosti verskega življenja. Hinavec pa je lažnivec, ni iskren,« je menil Frančišek in poudaril, da je tisti, »ki živi nečimrno, pohlepno in vzvišeno, hkrati pa se pretvarja, da je veren ali gre celo tako daleč, da obsoja druge, hinavec«.

Nekateri, ki so slišali te papeževe besede, si po ugotovitvah Cruxa niso mogli kaj, da jih ne bi povezali z nedavnimi dogodki v Cerkvi in Vatikanu. »Ne vem, zakaj, ampak danes, ko sem poslušal in bral, kaj je papež Frančišek povedal pred molitvijo angelusa, sem pomislil na Carla Mario Viganója,« je zapisal novinar na priljubljenem italijanskem katoliškem blogu Il Sismografo. To bi bil lahko simptom medijske žeje po informacijah o Viganójevih obtožbah ali pa preprosto dejstvo, da ni nenavadno naleteti na novinarje, ki razmišljajo samo na en način, kadar je v zraku velika zgodba, toda na neke načine so papeževe izjave odmev turbulentnega vzdušja, ki obkroža Vatikan, še piše Giangravejeva.

»Naj nam Gospod nakloni milost, da bomo razločili, kdaj govoriti in kdaj ostati tiho,« je sklenil papež svojo pridigo v kapeli Doma sv. Marte v ponedeljek. To se po njegovem mnenju navezuje na vsa življenjska področja: službo, dom in družbo.

Vir: cruxnow.com