Papež na kraju spomina na žrtve komunističnega režima
Vere baltskih držav trdi komunizem ni uspel zlomiti
Svet Marjana Debevec
Ozrimo se za trenutek še v pretekle dni, ko se je papež Frančišek mudil v baltskih državah. Litva, Latvija in Estonija so podobno kot Slovenija preživele pekel komunističnega režima. O svojem srečanju s trpljenjem teh ljudi je papež Frančišek spregovoril novinarjem na povratnem letu.
Papež je v Vilni obiskal muzej, kjer je ruska tajna služba KGB ubijala zapornike. Pretreslo ga je, ko je videl tako majhne celice, da je bilo mogoče v njih samo stati, ali pa kraje, kjer so zapornike po več ur puščali v mrzli vodi, da so jih zlomili. Vsak dan so jih ubili približno 40. Zatem je sveti oče obiskal tudi judovski geto, kjer so bili prav tako številni umorjeni.
»Moram vam reči, da sem bil tistega dne povsem uničen: razmišljal sem o krutosti. Vendar pa se krutost še ni končala. Enako krutost lahko tudi danes srečamo v mnogih zaporih«, je dejal Frančišek in dodal: »Na televiziji smo lahko videli tudi krutosti, ki jih izvajajo teroristi Islamske države: zažganega jordanskega pilota pri živem telesu, zaklane kopte na plaži v Libiji in mnoge druge.«
Sveti oče je povedal tudi, da je v baltskih državah zaznal veliko sovraštvo do kakršnekoli vere. Srečal je jezuitskega škofa, ki je deset let preživel v Sibiriji in potem še v nekem drugem koncentracijskem taborišču. Tudi mnoge druge so zaradi vere in obrambe narodne identitete poslali v Sibirijo, od koder se večina ni vrnila. »Vera teh treh narodov je velika; gre za vero, ki se rodi iz mučeništva. To trpljenje pa je rodilo tudi ekumenizem, kot ga ne najdemo v drugih državah«, je dejal papež.
Vero in narodno identiteto so po njegovih besedah v naslednje rodove prenašali predvsem stari starši, saj so bili starši vzgajani v ateističnem duhu, v medijih in po šolah pa je bilo prepovedano uporabljati litvanski jezik. Povojna generacija se je tako materinščine učila predvsem od starih staršev.
