Papež v Latviji
Vera ni namenjena skrivanju
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek nadaljuje obisk baltskih držav ob njihovi stoletnici neodvisnosti. Potem ko je bil v soboto in včeraj v Litvi, ki ima edina večinsko katoliško prebivalstvo, je današnji dan namenjen Latviji, ki pa ima približno enak delež katoličanov, protestantov in pravoslavnih kristjanov. Zato je dopoldne glavni poudarek namenil ekumenizmu. Popoldne je bila še slovesnost v Marijinem svetišču v Angloni, kar je še en poudarek obiska v Latviji.
Papež oblastem: strategije, ki bodo osredotočene na družine, ostarele, mlade
Papeža je ob prihodu v Latvijo sprejela glasba, ki so jo dekleta igrala na tipično baltsko glasbilo, podobno citram. V svojem prvem nagovoru, ki je bil namenjen predstavnikom oblasti, je dejal, da si ni mogoče predstavljati močne države brez močne družine. Stopnja razvoja se namreč po njegovih besedah meri tudi s sposobnostjo ustvarjanja življenja, delo za svobodo pa pomeni prizadevati si za celostni in vključujoč razvoj oseb in skupnosti.
»Materinstvo Latvije se potrjuje v sposobnosti spodbujanja strategij, ki bodo zares učinkovite in bolj osredotočene na konkretne obraze družin, ostarelih, otrok in mladih kot pa na primat ekonomije nad življenjem.«
Ekumensko srečanje v luteranski stolnici
Sledilo je ekumensko srečanje v luteranski stolnici v Rigi iz 13. stoletja. Tu je papež kristjane pozval, naj iz vere ne naredimo predmeta preteklosti, turistične ali muzejske zanimivosti.
»Naša vera ni namenjena skrivanju, ampak prepoznavanju in odmevanju na različnih področjih družbe.«
Kot je poudaril papež v stolnici, kjer se nahajajo ene najstarejših orgel v Evropi, glasba evangelija ne sme prenehati odmevati v naših življenjih, službah, politiki ali gospodarstvu. Menil je, da je v tem smislu ekumenizem v Latviji živ in ob tem dodal, da je edina možna pot za vsak ekumenizem v križu trpljenja številnih mladih, ostarelih in otrok, ki so pogosto izpostavljeni izkoriščanju, nesmislu, pomanjkanju priložnosti in osamljenosti.
Obisk katoliške stolnice sv. Jakoba
Torkovo dopoldne se je za papeža nadaljevalo v katoliški stolnici svetega Jakoba, antični baziliki, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Svetemu očetu so prisluhnili številni ostareli, ki so izkusili vojno in zatiranje, borili so se za svobodo. »
»Čeprav zveni protislovno ljudje danes v imenu svobode ostarele izpostavljajo osamljenosti, zapuščenosti, pomanjkanju sredstev in družbenemu izključevanju, celo revščini.« Če je tako, potem ima vlak svobode in napredka zaključni vagon, v katerem se tisti, ki so se borili za pravice, peljejo kot gledalci tujega praznovanja: te sicer hvalimo in jih priznavamo, a pozabljamo v vsakdanjem življenju, je še dejal papež.
Ostareli, ki so se borili za pravice, predstavljajo korenine naroda, ni dovolj, da jih častimo z besedami, pozabljamo pa v vsakdanjem življenju, je še dejal papež.
Stavimo na sprejemanje in bratstvo
Papežev obisk v Latviji se je končal s sveto mašo v Marijinem svetišču v Angloni. V pridigi je poudaril, da se Marija v prvi vrsti razodeva tako, da stoji ob trpečih, ob tistih, pred katerimi beži ves svet, ki so zunaj sistema, na robu družbe. Kaže tudi način, kako stopiti naproti tem ljudem. Ključ zanj je sprejemanje.
Za tistega, ki trpi, ni dovolj, da ga kratko obiščemo ali se gremo neke vrste solidarnostni turizem. Čutiti mora, da smo ob njem in na njegovi strani, zanesljivo in vztrajno. Tako bodo vsi izključeni iz družbe izkusili bližino Matere. »Poklicani smo dotakniti se trpljenja drugih. Pojdimo naproti našim ljudem, da jih potolažimo in spremljamo, ne bojmo se preizkusiti moči nežnosti, se vključiti in zapletati svojega življenja za druge.«
Papež je še posebej poudaril sprejemanje. Številni zakonci namreč lahko povedo svojo zgodbo o tem, kako so si blizu, a ne skupaj; mladi z bolečino doživljajo razkorak z odraslimi, številni ostareli čutijo, da so ravnodušno negovani, namesto ljubeče oskrbovani in sprejeti. Tudi v politiki je zgodovina spopada narodov še boleče sveža. Marija se razodeva kot žena, odprta za dialog.
»Odnosi, ki nas ozdravljajo in osvobajajo, so tisti, ki nas odpirajo za srečanje in bratstvo z drugimi.« V času, ko se vrača miselnost, naj ne zaupamo drugim in da je bolje biti sam, nas Marija vabi, da na novo stavimo na sprejemanje, na vesoljno bratstvo.
