Papež z litvansko predsednico
Papež prispel v Litvo
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je dopoldne prispel v Litvo, kjer bo ostal do jutri zvečer. V ponedeljek bo v okviru svojega 25. mednarodnega potovanja obiskal Latvijo, v torek pa še Estonijo, kjer je le odstotek katoličanov, skoraj polovica prebivalcev pa se je izreklo za neverujoče.
V Vilni je svetega očeta sprejela predsednica Litve Dalia Grybauskaitéova. Zagotovila mu je, da so skupaj z njim pripravljeni sprejeti izziv in združiti vse moči za izgradnjo bolj človeškega sveta, kjer bo manj revščine in bolečine ter več sočutja. Po zasebnem srečanju z njo, je papež nagovoril predstavnike oblasti. Spomnil je na litvansko geslo: gostiti razlike. Zato so po njegovih besedah poklicani preko dialoga, odprtosti in razumevanja postati most med evropskih Vzhodom in Zahodom.
Frančišek je drugi papež papež, ki se je odpravil v baltske države, potem ko jih je pred 25. leti obiskal Janez Pavel II. Takrat je bilo še vse v znamenju padca komunizma. Danes pa kljub verski svobodi v državi ni prišlo do razcveta vere. V Litvi, kjer so več stoletij živeli ljudje različnih narodnosti in verstev in so ga Judje celo poimenovali severni Jeruzalem, je Frančišek začel svoje potovanje po omenjenih državah.
Predsednica države je spomnila na leta preizkušenj zaradi komunističnega režima, ko so ljudje edino rešitev našli v globoki veri. 17 let so neustrašni verniki v tajnosti izdajali in širili svoj časopis. Nobena KGB njihove vere ni uspela zatreti, je zatrdila predsednica.
Tudi papež Frančišek se je navezal na trpljenje in celo mučeništvo, ki so ga morali v 100 letnici svoje neodvisne države prestati. Vse to naj vedno ohranjajo kot dušo svojega naroda, ki je prinesla številne sadove. Med njimi je tudi litvanska gostoljubnost. V Litvi so namreč vse do prihoda totalitarnih ideologij živeli skupaj različni narodi in verstva. »Če pogledamo na svet, v katerem živimo, kjer so vedno glasnejši glasovi, ki sejejo razdeljenosti in nasprotovanja ter pogosto zlorabljajo negotovosti in konflikte ali pa trdijo, da je edini način za zagotavljanje varnosti in obstoja neke kulture v odstranitvi drugih kultur, prinašate vi Litovci neko misel: ’gostiti razlike’. Preko dialoga, odprtosti in razumevanja lahko le-te postanejo most med Vzhodom in Zahodom«, je prepričan Frančišek. Na lastni koži so namreč izkusili, kaj pomeni, če nekdo vsili le en sam model življenja. Papež je ob sklepu še zaželel, da bi mladi v Litvi našli prihodnost upanja, ki jim pomagala biti nosilci družbenega življenja.
